Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Maturitetni esej: Ubežni delci

09.04.2018

Roman Ubežni delci kanadske pisateljice Anne Michaels, ki se ukvarja z izhodom človeka iz travmatičnih spominov in tragične preteklosti v novo življenje, je stilsko in filozofsko zahtevno branje. Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je zapisana kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb, ki se, vsaka na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Zdi se, da je izhod le v jeziku in ljubezni. Več pa dijaki Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran ter njihova profesorica slovenščine Lilijana Gustinčič.

Drugo obvezno čtivo letošnje mature

V drugi oddaji Studio ob 17h, ki smo jo v aprilu namenili maturitetnemu eseju, smo se z dijaki in profesorico slovenščine iz Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran pogovarjali o romanu Ubežni delci kanadske pisateljice Anne Michaels. Delo, ki je prvič obvezno čtivo na maturi, se ukvarja z izhodom človeka iz travmatičnih spominov in tragične preteklosti v novo življenje. Slogovno in vsebinsko je zahtevno branje.

»Prvo poglavje je zelo kratko, ampak je zelo nenavadno in je povezano z zgodovino. Nekateri obupajo že na tistem mestu. Mislim, da je na nekaterih mestih slog zahteven, na nekaterih malo manj. Predvsem ga dela zahtevnega množica znanstvenih podatkov, med katerimi se včasih tudi izgubiš. Ko se človek prebije skozi slogovne zapreke in modernistični način podajanja, je zgodba enostavna. Zgodba v Pomladnem dnevu je zapletenejša,« razloži Lilijana Gustinčič, profesorica slovenščine na Gimnaziji, elektro in pomorski šole Piran. Njenim dijakom je bila zgodba všeč, a »roman je napisan tako, da se ga težko bere«, pove Žana Tosić.

Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je namreč zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb (Jakoba in Bena), ki se, vsaka na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v časa, iz prostora v prostor, veliko je opisovanja, manj dogajanja, značilen je poetičen jezik (avtorica je tudi oz. predvsem pesnica), roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, pa je tudi poln metafor. Pisateljica Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami – navezuje se na naravne, zemeljske in vremenske pojave, nenehno se izmenjuje poudarjanje elementov, kot so voda, kamen, les, ogenj, vsak naslov poglavja je skrbno izbran … Tudi naslov namiguje na to, da so delci spomini, ki po mili volji vznikajo, se potopijo, bežijo, nas lovijo.

Tako kot v Kosmačevem Pomladnem dnevu igrajo spomini poglavitno vlogo. Oba glavna literarna lika zasledujejo celo življenje, oblikujejo njuno osebnost in uničujoče vplivajo na njuno življenje po drugi svetovni vojni. Razlika med prvim in drugim pripovedovalcem v romanu, torej med Jakobom in Benom, oba sta poljska Juda, je ta, da je Jakob sam doživel grozote holokavsta, Ben pa, kot povojni otrok, le posredno – prek pripovedi, gledanja fotografij in življenja v družini, ki so jo do konca zaznamovale izkušnje iz koncentracijskega taborišča. A travma se prenaša v naslednji rod  oz. ostaja z nami tudi v miru in v drugi državi. Ali kot lahko preberemo: »Človekova vojna izkušnja se ne konča z vojno.«

Čeprav Ubežni delci govorijo o neizrekljivem zgodovinskem dogajanju, pa Anne Michaels bolj kot holokavst zanima iskanje izhoda iz travmatičnih spominov v novi svet, iskanje možnosti normalnega življenja. In ponuja odgovor: rešitev je v jeziku, v komunikaciji z besedo, v upovedovanju travmatičnih spominov in sprijaznjenju z njimi. Pri tem nam lahko pomaga ljubljena oseba – zato je tudi (prava) ljubezen ultimativna vrednota, ki reši literarna lika v romanu. Spominov pač ni mogoče izbrisati, lahko se naučimo le živeti z njimi. Ali kot je knjigo komentiral eden izmed našim mladih sogovornikov Žiga Aničič: »Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo. Ta stavek iz romana mi je razložil vso knjigo, celotno zgodbo. Govorimo o preteklosti in o sedanjosti, kot nakazuje že tema letošnjega eseja. Preteklost je torej nevidno neprestano z nami, spomini so neprestano z nami, se jih ne da videti, a so prisotni in ključnega pomena. Ta metafora je bila zame najbolj globoka, je name pustila največji vtis.«

Gostje oddaje so bili: Maša Stojanović, Žana Tosić, Maj Musa Olivieri, Patrik Mrak, Žiga Aničič in njihova profesorica slovenščine Lilijana Gustinčič, v oddaji pa smo več povedali o sami zgodbi, o tem, kako sta osrednja lika razpeta med preteklostjo in sedanjostjo, pregledali njune odnose z drugimi ljudmi, se dotaknili etičnih vprašanj, ki jih avtorica razvija v romanu, govorili o njegovi metaforičnosti in poiskali nekaj povezav z drugim obveznim delom za letošnji maturitetni esej.

Na tej povezavi lahko prisluhnete oddaji o Pomladnem dnevu Cirila Kosmača. Obe deli smo primerjali v Studiu ob 17h 18. aprila, ko smo dali tudi konkretna navodila za pisanje eseja.


Studio ob 17.00

4550 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Maturitetni esej: Ubežni delci

09.04.2018

Roman Ubežni delci kanadske pisateljice Anne Michaels, ki se ukvarja z izhodom človeka iz travmatičnih spominov in tragične preteklosti v novo življenje, je stilsko in filozofsko zahtevno branje. Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je zapisana kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb, ki se, vsaka na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Zdi se, da je izhod le v jeziku in ljubezni. Več pa dijaki Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran ter njihova profesorica slovenščine Lilijana Gustinčič.

Drugo obvezno čtivo letošnje mature

V drugi oddaji Studio ob 17h, ki smo jo v aprilu namenili maturitetnemu eseju, smo se z dijaki in profesorico slovenščine iz Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran pogovarjali o romanu Ubežni delci kanadske pisateljice Anne Michaels. Delo, ki je prvič obvezno čtivo na maturi, se ukvarja z izhodom človeka iz travmatičnih spominov in tragične preteklosti v novo življenje. Slogovno in vsebinsko je zahtevno branje.

»Prvo poglavje je zelo kratko, ampak je zelo nenavadno in je povezano z zgodovino. Nekateri obupajo že na tistem mestu. Mislim, da je na nekaterih mestih slog zahteven, na nekaterih malo manj. Predvsem ga dela zahtevnega množica znanstvenih podatkov, med katerimi se včasih tudi izgubiš. Ko se človek prebije skozi slogovne zapreke in modernistični način podajanja, je zgodba enostavna. Zgodba v Pomladnem dnevu je zapletenejša,« razloži Lilijana Gustinčič, profesorica slovenščine na Gimnaziji, elektro in pomorski šole Piran. Njenim dijakom je bila zgodba všeč, a »roman je napisan tako, da se ga težko bere«, pove Žana Tosić.

Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je namreč zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb (Jakoba in Bena), ki se, vsaka na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v časa, iz prostora v prostor, veliko je opisovanja, manj dogajanja, značilen je poetičen jezik (avtorica je tudi oz. predvsem pesnica), roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, pa je tudi poln metafor. Pisateljica Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami – navezuje se na naravne, zemeljske in vremenske pojave, nenehno se izmenjuje poudarjanje elementov, kot so voda, kamen, les, ogenj, vsak naslov poglavja je skrbno izbran … Tudi naslov namiguje na to, da so delci spomini, ki po mili volji vznikajo, se potopijo, bežijo, nas lovijo.

Tako kot v Kosmačevem Pomladnem dnevu igrajo spomini poglavitno vlogo. Oba glavna literarna lika zasledujejo celo življenje, oblikujejo njuno osebnost in uničujoče vplivajo na njuno življenje po drugi svetovni vojni. Razlika med prvim in drugim pripovedovalcem v romanu, torej med Jakobom in Benom, oba sta poljska Juda, je ta, da je Jakob sam doživel grozote holokavsta, Ben pa, kot povojni otrok, le posredno – prek pripovedi, gledanja fotografij in življenja v družini, ki so jo do konca zaznamovale izkušnje iz koncentracijskega taborišča. A travma se prenaša v naslednji rod  oz. ostaja z nami tudi v miru in v drugi državi. Ali kot lahko preberemo: »Človekova vojna izkušnja se ne konča z vojno.«

Čeprav Ubežni delci govorijo o neizrekljivem zgodovinskem dogajanju, pa Anne Michaels bolj kot holokavst zanima iskanje izhoda iz travmatičnih spominov v novi svet, iskanje možnosti normalnega življenja. In ponuja odgovor: rešitev je v jeziku, v komunikaciji z besedo, v upovedovanju travmatičnih spominov in sprijaznjenju z njimi. Pri tem nam lahko pomaga ljubljena oseba – zato je tudi (prava) ljubezen ultimativna vrednota, ki reši literarna lika v romanu. Spominov pač ni mogoče izbrisati, lahko se naučimo le živeti z njimi. Ali kot je knjigo komentiral eden izmed našim mladih sogovornikov Žiga Aničič: »Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo. Ta stavek iz romana mi je razložil vso knjigo, celotno zgodbo. Govorimo o preteklosti in o sedanjosti, kot nakazuje že tema letošnjega eseja. Preteklost je torej nevidno neprestano z nami, spomini so neprestano z nami, se jih ne da videti, a so prisotni in ključnega pomena. Ta metafora je bila zame najbolj globoka, je name pustila največji vtis.«

Gostje oddaje so bili: Maša Stojanović, Žana Tosić, Maj Musa Olivieri, Patrik Mrak, Žiga Aničič in njihova profesorica slovenščine Lilijana Gustinčič, v oddaji pa smo več povedali o sami zgodbi, o tem, kako sta osrednja lika razpeta med preteklostjo in sedanjostjo, pregledali njune odnose z drugimi ljudmi, se dotaknili etičnih vprašanj, ki jih avtorica razvija v romanu, govorili o njegovi metaforičnosti in poiskali nekaj povezav z drugim obveznim delom za letošnji maturitetni esej.

Na tej povezavi lahko prisluhnete oddaji o Pomladnem dnevu Cirila Kosmača. Obe deli smo primerjali v Studiu ob 17h 18. aprila, ko smo dali tudi konkretna navodila za pisanje eseja.


16.08.2024

Tedenski aktualni mozaik z Alešem Kocjanom

Olimpijski ogenj v Parizu je ugasnil. Športniki so že doma, kjer so jim navijači pripravili slovesne sprejeme. Olimpijski duh tudi tokrat ni ustavil konfliktov. S tem ko je ukrajinska vojska vdrla na rusko ozemlje, ta vojna dobiva novo razsežnost; na Bližnjem vzhodu se konflikt iz tedna v teden poglablja; v Združenih državah Amerike narašča vročica pred predsedniškimi volitvami. Zunanjepolitično dogajanje osvetljujejo naši komentatorji. V Tedenskem aktualnem mozaiku pa tudi komentiramo občutno umiritev gospodarske rasti in poletno turistično sezono pri nas.


14.08.2024

Kakšen turizem želijo razvijati v slovenski Istri?

V slovenski Istri je v juliju dopustovalo približno toliko turistov kot v enakem obdobju lani. Sezona je po številkah prihodov in nočitev primerljiva z lansko. V piranski občini so med tujimi hotelskimi gosti v ospredju Madžari, Italijani so šele na sedmem mestu. Dobro so zasedene turistične nastanitve v koprski občini, kjer je več zasebnih sob in apartmajev kot hotelskih. Kakšen turizem želijo razvijati v slovenski Istri? Se temu prilagaja ponudba mest in podeželja? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dekan Fakultete za turistične študije Turistica Portorož Emil Juvan; direktorica Turističnega združenja Portorož Patricija Gržinič; podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič; lastnik hotela Grand Koper Aleš Piščanc.


13.08.2024

Bo vlada vztrajala pri omejevanju kratkoročnega oddajanja stanovanj prek platform? repriza

Po opravljeni javni razpravi o noveli zakona o gostinstvu smo na gospodarskem ministrstvu preverili, katere pripombe in predloge so dobili in kakšna bo končna rešitev v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin za turistične namene, ki je med sobodajalci in lastniki nepremičnin dvignila največ prahu. Kako predlagane rešitve ocenjujejo omenjeni, pa tudi hotelirji in pristojni v turistično najbolj obiskanih občinah in kako je v resnici rešljiva kriza na trgu stanovanj? Gostje: Matevž Frangež, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport; Uroš Buda, zavod Gostoljubnost slovenskih domov; Gregor Jamnik, združenje hotelirjev Slovenije; Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; predstavniki slovenskih občin.


12.08.2024

Banke za ljudi in podjetja ali (le) za lastnike? repriza

Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj vodilne dele našega gospodarstva? Gostje: Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke; Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB banke; Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke.


09.08.2024

Tedenski aktualni mozaik s Špelo Novak

Komentiramo aktualne dogodke tedna.


08.08.2024

Varno v gore

Slovenske gore so vse bolj obiskane, kar vpliva tudi na vse večjo obremenjenost gorskih reševalcev. Letos so imeli že 337 posredovanj, veliko dela z zahtevnimi in s stenskimi reševanji imajo tudi helikopterske posadke. Nepredvidljivo vreme je v zadnjem času stalnica, ki od obiskovalcev gora zahteva odgovorno preudarnost pri izbiri ciljev. Planinska zveza Slovenije in drugi pristojni pa si prizadevajo za prometno razbremenitev najbolj obleganih izhodišč in za uporabo javnega prevoza. Več o varnosti v gorah, nujnih ukrepih in dolgoročnih načrtih v Studiu ob 17.00, ki bo tokrat potekal iz Mojstrane.


06.08.2024

Koroški turizem se ohranja z ekstremnimi športnimi preizkušnjami

Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah. Sogovorniki bodo: Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24 Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase Marko Kuzman, Podzemlje Pece


05.08.2024

Kdaj je obiskovalcev v turističnih središčih preveč? repriza

Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v zvezi z nenadzorovano turistično rastjo. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke za lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kakovost življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?


02.08.2024

Tedenski aktualni mozaik z Jernejko Drolec

V Slovenijo se danes vrača zlata judoistka Andreja Leški s prvo medaljo na tokratnih olimpijskih igrah. Preverjamo utrip prvega tedna v Parizu, pa tudi kakšne priložnosti prinaša ne le za naše športnike, ampak tudi za slovensko gospodarstvo. Nemirno dogajanje v svetu se ne glede na olimpijski mir medtem nadaljuje, na Bližnjem vzhodu celo nevarno zaostruje. Slovenko zunanje ministrstvo že poziva k umiku iz Libanona in odsvetuje potovanja v Iran in Izrael. Pri nas v nedeljo mineva leto dni od katastrofalnih uničujočih poplav, ki so prizadele skoraj vso državo in pustošile v več kot 180-ih občinah. Zakaj je med ljudmi še toliko strahu in nezadovoljstva, kako je s sanacijo in načrti za naprej v kritičnem pregledu tega tedna z Jernejko Drolec.


01.08.2024

Slovenija in njeni ljudje leto dni po katastrofalni vodni ujmi

Smo leto dni po ujmi epskih razsežnosti bolj varni pred poplavami in plazovi? Smo izboljšali sistem odzivanja na tovrstne katastrofe, tako kot smo ga v primeru požarov? Zakaj več kot 300 družin še vedno ne ve, kje si bodo lahko ustvarile nov dom, in kako smo popravili občinsko infrastrukturo, ki so jo letošnja neurja spet poškodovala? Kako porabljamo donatorski in kako javni denar za obnovo? V Studiu ob 17.00 bodo dopisniki s sogovorniki na terenu preverili razmere na najbolj prizadetih območjih, na ključna vprašanja, ki se ob tem porajajo, pa bosta v radijskem studiu odgovarjala dva gosta, ki sta tesno vpeta v intervencije in obnovo. Gosta: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije; Boštjan Šefic, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade in vodja Službe vlade za obnovo.


31.07.2024

Kaj o aktualnih temah v naši družbi menijo slovenski podjetniki?

Prihodnost bitcoina, električni avtomobili, stavka zdravnikov, ponarejen med, množični turizem ter pestro dogajanje v pristanišču … to je nekaj vsebin, o katerih bomo govorili v tokratni oddaji. Kako so povezane med seboj? S sogovorniki smo se jih dotaknili v podkastu Srce bije za posel. Od januarja do junija sta se Urška Valjavec in Urška Jereb pogovarjali s predsedniki uprav, direktorji ter lastniki največjih in najuspešnejših podjetij v državi. Najbolj zanimive dele intervjujev danes predstavljamo v Studiu ob 17-ih.


30.07.2024

O obnovi spomenika Partizanske bolnice Franja

Partizanska bolnica Franja, kulturni spomenik državnega pomena in nosilka znaka evropske dediščine, tudi po več kot letu dni od uničujočega neurja s poplavami in vetroloma ostaja zaprta za obiskovalce. Država je sicer odločena spomenik humanosti in človekoljubja v ozki in strmi soteski Pásice pri Cerknem znova obnoviti, čeprav ga je vodna ujma uničila že leta 2007. Načrt, ki še čaka na dokončno potrditev na vladi, za obnovo za zdaj določa od pet do šest milijonov evrov in med drugim predvideva nadgradnjo zaščitnih ukrepov za preprečitev novega uničenja. V javnosti pa je slišati tako izraze podpore vnovični obnovi spomenika kot tudi dvome o smiselnosti tega početja. Več pa v Studiu ob 17-ih.


29.07.2024

Katere bolezni prenašajo klopi in komarji ter kako se izogniti boleznim na potovanjih? - repriza

Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.


26.07.2024

Tedenski aktualni mozaik z Urško Valjavec

Tik pred prvo obletnico katastrofalnih poplav je prva družina s Koroškega s pomočjo donatorjev dobila nov dom. Medtem jih še več kot 300 čaka na rešitev svojega stanovanjskega problema, ki ga je povzročila povodenj. Na Dolenjskem se veselijo nove naložbe – v Revozu naj bi leta 2026 začeli proizvodnjo električnega twinga. Komentirali bomo tudi dogajanje v tujini; med drugim odstop ameriškega predsednika Joeja Bidna od vnovične predsedniške kandidature in dogodke na Bližnjem vzhodu.


25.07.2024

O reševanju romske problematike

Na jugovzhodu Slovenije in v Posavju imajo dovolj naraščajočega nasilja in kriminala nekaterih Romov. Od države zahtevajo ukrepe, ki bodo romsko populacijo spodbudili k šolanju, zaposlovanju in uspešnejšemu vključevanju v širšo družbo. Kaj o dogajanju menita varuh človekovih pravic in Zveza Romov Slovenije ter katere ukrepe za izboljšanje položaja Romov snujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v tokratnem Studiu ob 17-ih.


24.07.2024

Pred začetkom olimpijske vročice

V Parizu se s prvimi tekmovanji začenjajo olimpijske igre. Športni vrhunec poletja bo zaznamovala tudi 197-članska slovenska delegacija z rekordnim številom športnic in športnikov. 90 jih bo nastopilo v francoski prestolnici, kjer bo prvič v zgodovini iger enako število športnic in športnikov. Slovenska reprezentanca se zbira v olimpijski vasi, ki smo jo obiskali pred petkovim odprtjem. V Studiu ob 17.00 o pričakovanjih pred igrami in logistiki ob vzpostavitvi slovenske hiše, ki bo prvič odprla vrata tujim gostom. Umeščena v park s še ducatom drugih držav bo predstavljala slovensko središče v Parizu. Gospodarsko, politično in seveda tudi navijaško. Gosta: Urška Žolnir Jugovar, prva Slovenka, ki je na olimpijskih igrah slišala Zdravljico; Matic Švab, logistični in finančni vodja slovenske odprave na olimpijskih igrah v Parizu.


23.07.2024

Vsi obrazi prepovedanih drog

Nedavni tragični smrti dveh mladih kot posledici prevelikega odmerka mamil v naši soseščini sta vnovič odprli vprašanja o razširjenosti prepovedanih drog. O novih nevarnostih njihove proizvodnje in uporabe ter ponujanju drog prek spleta v tokratnem v Studiu ob 17.00. Gostje: Jože Hren, ministrstvo za zdravje; Mark Verdenik, Združenje DrogArt; Borut Bah, društvo Stigma; Vera Grebenc s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.


22.07.2024

Ali bo Slovenija opustila rejo živali v kletkah?

Za sodobnega človeka postaja čedalje pomembnejša blaginja živali. Toda pri reji perutnine in prašičev za nastanitev pogosto uporabljajo kletke, v katerih živali ne morejo zadovoljevati svojih naravnih potreb, ampak doživljajo stres in trpljenje. Različne državljanske pobude zahtevajo opustitev kletk v živinoreji. V Sloveniji trenutno teče kampanja »Slovenija proti kletkam«. Kakšni so odzivi stroke, gospodarstva in politike na te pobude civilne družbe, bo preverila Jernejka Drolec v oddaji Studio ob 17.00. Gostje bodo: Eva Knez, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo; Danilo Meolic, predsednik Strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS; Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti; Samo Curk, predstavnik aktivističnega društva AETP.


19.07.2024

Tedenski aktualni mozaik s Simeono Rogelj

Svet je pretresla vest o poskusu atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi kandidata republikancev za nov mandat. Kako bo dogodek vplival na nadaljevanje predsedniške kampanje? Na visoke položaje institucij Evropske unije so bili potrjeni stari in novi obrazi. Kako se bodo v luči neenotnosti spoprijeli z izzivi? Od domačih tem bomo govorili o obsežnem investicijskem valu v bolnišnicah ter o tem, kako bo hitrejši dostop tujcev do delovnih mest zapolnil vrzeli na trgu dela. Slovenija nazaduje na področju digitalizacije, kako obrniti krivuljo navzgor? O vsem tem in drugih aktualnih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku s Simeono Rogelj.


18.07.2024

Kako uspešna je lahko neenotna Evropa pri soočanju z velikimi globalnimi izzivi

Zaradi ravnanj madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije med drugim obiskal Moskvo, se evropski komisarji ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj, ki jih bo pripravilo madžarsko predsedstvo. Koliko Orbanova ravnanja poglabljajo neenotnost znotraj Evropske unije? Kako se ta spopada z rusko grožnjo in podnebnimi spremembami, pa tudi o izzivih pred poslanci novega Evropskega parlamenta po ustanovni seji v Strasbourgu – v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: predavateljica na evropskem inštitutu za javno administracijo v Maastrichtu dr. Sabina Lange; ekonomist, profesor na univerzi v Edinburgu dr. Jan Grobovšek; direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Gaja Brecelj; profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec.


Stran 1 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov