Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


22.03.2021

Bo nov zakon zrahljal zaščito vodovarstvenih območij v korist investicij?

Stroka in naravovarstveniki so na nogah. Današnji svetovni dan voda, ki je sicer namenjen razmisleku o pomenu in vrednotenju vode, pri nas poteka v senci predloga sprememb Zakona o vodah. Ta naj bi med drugim na vodovarstvenih območjih dovoljeval tudi gradnjo objektov in naprav, ki pri svojem delu uporabljajo nevarne snovi. Odločevalce pozivajo, naj predlog umaknejo, ti pa trdijo, da bodo z različnimi varovalkami poskrbeli, da ne bo šlo nič narobe. O našem odnosu do vode, skrbi zanjo in njeni kakovosti voditeljica Sabrina Mulec in gostje: - Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor (tbc) - Ivanka Gale, iz Centra za zdravstveno ekologijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, - Mihael Toman, profesor za ekologijo celinskih voda na Biotehniški fakulteti in podpredsednik S Slovenskega društva za zaščito voda, - Iztok Rozman, iz zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije.


19.03.2021

Tedenski aktualni mozaik

Ob grozečem tretjem valu epidemije, zaznamovanem z angleško različico virusa, je velik del Evrope ustavil cepljenje s cepivom AstraZeneka. Je cepivo varno, gre za kaznovanje zaradi neizpolnjenih dobav, se sprašujemo v oddaji. Komentiramo razkritja glede nabav cepiva v Sloveniji in ugotovitve računskega sodišča o razvpitih nabavah mask. Politika ob slednjem ruši predsednika Računskega sodišča, ob prvem rožlja z ustavno obtožbo premiera. Spremljamo tudi super-volilno leto v Nemčiji, ki se bo sklenilo s slovesom kanclerke Merklove, in udejanjanje nove ameriške zunanje politike na svetovnem parketu. Ob deseti obletnici začetka vojne v Siriji pa na to nesrečno državo gledamo skozi oči Sircev, ki sta zatočišče našla pri nas. Kritični pregled tedna z novinarsko ekipo Radia Slovenija.


18.03.2021

Policija v službi ljudi?

Policija je doslej rada poudarjala, da njeno delo temelji na avtonomnosti, strokovnosti in sodelovanju z državljani, v zadnjem letu pa smo priče odmiku od te usmeritve. To je še posebej dobro vidno v postopkih policije ob javnem izražanju nestrinjanja s potezami aktualne vlade. Ali sledi doktrini, da si politika lahko podredi državljane, še posebej v epidemiji, le s trdo roko? Ali smo morda priče nekakšnemu novemu »fetišu do represije«? Odgovore na ta in druga odprta vprašanja v zvezi z vlogo in položajem policije in policistov iščejo voditelj Robert Škrjanc in gostje: - Anton Olaj, generalni direktor Policije, - Jože Kozina, vrhovni državni tožilec, - Aleš Bučar Ručman, profesor s Fakultete za varnostne vede, - Miroslav Žaberl, profesor s Fakultete za varnostne vede.


17.03.2021

Kakšna družba smo po letu dni covida-19?

Minilo je leto dni od razglasitve epidemije covida-19 in ukrepov, ki so v temeljih zamajali ustavljeno življenje. Pod vprašaj so postavili do takrat samoumevne pravice in svoboščine državljanov, preselili so naše delovanje v virtualni svet ter predrugačili naš odnos do sveta in nas samih. Kje smo po letu dni epidemije kot posamezniki, kot družba in kot država? Smo res rešili gospodarstvo ter pozabili na druge podsisteme in ljudi? Si res želimo vrnitve v obdobje pred epidemijo ali pa je ta priložnost, da najdemo boljše rešitve? O tem, kakšno državo želimo, kakšne pravne in socialne standarde in kje začrtati mejo med javnim in zasebnim v reprizi pogovora Špele Šebenik z gosti. Gostje: - Renata Salecl, filozofinja in sociologinja z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Dan Podjed, antropolog z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in profesor na Filozofski fakulteti, - Gregor Starc, profesor s Fakultete za šport, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja in vodja nacionalnega sistema SLOfit.


16.03.2021

Epidemija in mladostniško nasilje

Obdobje epidemije je za vse poseben izziv, ko gre za blaženje posledic, pa so med najbolj spregledanimi skupinami mladi. Medtem ko so bile šole zaprte, so ponekod po Slovenji opazili porast vandalizma. Tak primer je celjsko Dečkovo naselje, kjer stanovalce nadlegujeta dve skupini otrok in mladostnikov. A to ni osamljen primer in ni omejen le na obdobje epidemije. Nekateri se pritožujejo, da policija in centri za socialno delo ne ukrepajo, vsaj ne v zadostni meri. Pa je res tako? Kje so razlogi za tovrstno nasilje ter kako ga preprečiti? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. Gostje: - Helena Govekar, koordinatorica za preprečevanje nasilja pri CSD Ljubljana, - Katja Bašič, upokojena kriminalistka in ustanoviteljica Združenja proti spolnemu zlorabljanju, prve slovenske nevladne organizacije za pravice zlorabljenih otrok, - Leonida Zalokar, ravnateljica Vzgojenega zavoda Planina, - Jernej Šoštar, predstavnik Združenja ravnateljic in ravnateljev; ravnatelj OŠ Kašelj.


15.03.2021

Politična krajina po letu dni dela zdajšnje vlade in pred vrsto interpelacij

Mesec dni po neuspešni konstruktivni nezaupnici vladi in leto dni po njenem nastopu politika opravlja inventuro. Nesojeni mandatar se je umaknil iz politike in stranke Desus, notranja razmerja in strategije za naprej postavljajo tudi druge stranke. Opozicija boj nadaljuje z napovedmi referendumov in vrsto interpelacij. Prva se pred državnim zborom zagovarja ministrica za šolstvo in šport Simona Kustec. O politiki sredi epidemije, nekaj mesecev pred predsedovanjem Evropski uniji in poldrugo leto pred volitvami voditelj Aleš Kocjan in politična analitika Marko Balažic in profesor Miha Kovač v studiu. O razmerah v šolstvu naša specialistka Nataša Lang, o dogajanju v državnem zboru pa v živo parlamentarni komentator Tomaž Celestina.


12.03.2021

Tedenski aktualni mozaik

V tednu, ko so šli po dolgih mesecih omejitev vsi dijaki končno spet v učilnice, prvi gostje pa na vsaj nekatere gostinske terase, je vlada še za mesec dni podaljšala epidemijo. Po več kot 140-ih nočeh je ohranila tudi tako imenovano policijsko uro, čeprav je ta po mnenju epidemiologov nepotrebna. V Tedenskem aktualnem mozaiku preverjamo, ali bomo do poletja uspeli cepiti vsaj polovico prebivalcev in s tem tlakovati pot nazaj v običajno življenje. Ocenjujemo prvo leto vlade, ki ji priznavajo dokaj uspešno blaženje gospodarskih posledic epidemije, a hkrati očitajo spodkopavanje neodvisnosti sodstva in medijev, zdaj je v ospredju STA. Komentiramo ozadje in posledice izbora domačega Kolektorja za graditev drugega železniškega tira ter izpostavljamo še nekaj državnih naložb – od Telekoma do Teša. Gospodarstvo je tudi v ospredju orjaškega svežnja pomoči zaradi epidemije v Združenih državah Amerike. Kritični pregled tedna z Erno Strniša in kolegi.


11.03.2021

Bo Slovenska tiskovna agencija dočakala svojo 30-letnico?

Slovenska tiskovna agencija bo letos praznovala 30-letnico. Tik pred tem pomembnim jubilejem ima hude težave. Spor med agencijo in vladnim uradom za komuniciranje je dosegel vrelišče. V prihodnje tako ni jasno, kako bo s financiranjem tega medija in z njegovim obstojem. Kakšen je pomen Slovenske tiskovne agencije za naš medijski prostor in demokracijo? Kako usoden je za STA lahko omenjeni spor? Kako zaostrene razmere in negotov finančni položaj vplivajo na zaposlene? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: - Bojan Veselinovič, direktor STA, - Uroš Urbanija, direktor Urada vlade za komuniciranje, - Marko Milosavljevič, profesor na katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, - Borut Rončevič, dekan Fakultete za medije.


10.03.2021

Kako do denarja za pokojnine in boljšega upravljanja državnega premoženja

Je pravi odgovor demografski sklad? Je začrtan koncept pravi? Naj o tem odloči referendum? Pri nas že skoraj 625 tisoč ljudi prejema pokojnino, skupno prejmejo skoraj 5 milijard evrov na leto. Pomemben delež mora že zdaj zagotoviti država, družba pa se stara in na dolgi rok bo to vplivalo na pokojninsko blagajno. Ali je rešitev demografski sklad, v katerem bi združili vse državno premoženje? Kakšni so argumenti zagovornikov in zakaj sindikati in opozicija vladnemu konceptu nasprotujejo? Kaj to pomeni za kadrovanje v državnih podjetjih in ali naj o teh vprašanjih odločajo ljudje na referendumu? O vsem tem voditeljica Simona Rogelj in gostje.


09.03.2021

Odlaganje diagnosticiranja in zdravljenja drugih bolezni utegne imeti hujše posledice kot covid-19

Epidemija covida je razgalila šibke točke slovenskega zdravstva; vendar ni vse črno-belo. Nikoli ni zmanjkalo postelj za najhujše bolnike, obolele za covidom, in dobili so najboljšo zdravstveno oskrbo. V istem obdobju pa marsikdo ni mogel priklicati svojega izbranega zdravnika, že načrtovani nenujni pregledi pa so bili preloženi. Med omejitvami sta zastala diagnostika in zdravljenje rakavih in srčno-žilnih obolenj, podaljšale so se čakalne dobe za številne preglede in posege. Ker virus ostaja z nami, bo voditelj Iztok Konc s sogovorniki ugotavljal, kakšna je škoda in kakšna bo strategija našega zdravstvenega sistema v prihodnje. Sodelovali bodo: - dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta, - zdravnica Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica ZD Ljubljana, - dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor, - in dr. Samo Zver, predstojnik KO za hematologijo v Ljubljani. Posebej za našo oddajo je o teh izzivih govoril tudi minister za zdravje Janez Poklukar.


08.03.2021

Antonio Guterres: Čas covida-19 dokazal moč in učinkovitost žensk na vodilnih položajih

Zaznamovanje 8. marca kot mednarodnega dneva žensk ne spada v zgodovino. Svetovni voditelji govorijo o izzivih. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen opozarja na enako plačilo za enako delo ne glede na spol in predlaga konkretne ukrepe po vsej Uniji. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres opozarja na prevlado moških v svetu ter poudarja, da je čas pandemije covida dokazal moč in učinkovitost žensk na vodilnih položajih. Tudi v Sloveniji je izzivov veliko – najnovejši je povezan z afero o spolnem nadlegovanju žensk v akademskem okolju. O razmerah in odprtih vprašanjih voditeljica Darja Groznik in gostje: - Vlasta Nussdorfer, svetovalka v Uradu predsednika Republike, - Ljudmila Novak, poslanka v Evropskem parlamentu, - dr. Metka Mencin Čeplak s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - dr. Aida Kamišalić Latifić, s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.


05.03.2021

Tedenski aktualni mozaik

V petkov Studio ob 17-ih se seli kritični pregled dogodkov iztekajočega se tedna, osveženi Tedenski aktualni mozaik. Pod taktirko Špele Novak komentiramo najnovejše odločitve v boju proti epidemiji – od zapletov z novimi različicami virusa do cepljenja šolnikov in vračanja dijakov v šole. Osvetjujemo ozadje političnih bitk za razdelitev evropskih milijard za okrevanje in za upravljanje državnega premoženja v prihodnje. Spremljamo bruseljske poteze glede svobode medijev v Sloveniji, predvsem pa na Madžarskem ter komentiramo ameriške zunanjepolitične premike. Tedenski mozaik odslej ob petkih ob petih na Prvem, v spletnem arhivu in med podkasti.


04.03.2021

Slovenija in njena pomorska identiteta

Slovenska obala je kratka in njen akvatorij je omejen, a Slovenija se je pred tremi desetletji odločila, da bo njena gospodarska in razvojna politika tudi pomorsko usmerjena. Ali smo spoštovali to zavezo, so temelji pomorstva res vse bolj trhli, kje so naše ladje, ladjarji in pomorščaki? O tem voditeljica Lea Širok z gosti. Pa tudi o pred dnevi končani javni razgrnitvi prvega Pomorskega prostorskega načrta, razvoju Luke Koper in graditvi drugega železniškega tira. Gostje: - Jadran Klinec, direktor Uprave za pomorstvo, - Dimitrij Zadel, predsednik uprave Luke Koper, - Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet, - Matej Muršec, študent Fakultete za pomorstvo in promet.


03.03.2021

Novosti v vrtcih in pri varstvu otrok na domu

Novela zakona o vrtcih, sprejeta januarja, staršem, ki imajo v vrtec vključena dva otroka, spet zagotavlja brezplačen vrtec za mlajšega otroka, pa tudi za vse naslednje. Hkrati bolje ureja varstvo predšolskih otrok na domu, zagotovila naj bi, da se afera Kengurujček ne bo več ponovila. Spremembe, začnejo veljati s septembrom. Kaj prinašajo vrtcem, kaj uporabnikom? Kako je z investicijami v vrtce in z uresničevanjem prostorskih normativov? Vrtci se v zadnjem letu soočajo tudi z zaostrenimi razmerami zaradi epidemije, kako na te odgovarjajo zakonodaja, pravilniki in protikoronski svežnji urepov? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenija, - Jasna Gabrič, županja Trbovelj in podpredsednica Skupnosti občin Slovenije, - Vida Starič Holobar, vodja sektorja za predšolsko vzgojo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Pogovarjali smo se tudi s predsednico Združenja zasebnih vrtcev Slovenije Tajo Steblovnik, naša dopisnica Sabrina Mulec pa je v Postojni obiskala varuhinjo predšolskih otrok na domu Mojco Smajila.


02.03.2021

Bo nova vesoljska tekma pripeljala človeka na Mars?

K rdečemu planetu so nedavno ena za drugo prispele odprave Združenih arabskih emiratov, Kitajske in Združenih držav Amerike. Slednja je tudi že silno uspešno pristala v kraterju Jezero, pospremljena s sploh prvim posnetkom spusta na drugi planet. Kitajci pristanek načrtujejo čez nekaj mesecev. Nacionalna pestrost teh misij hkrati kaže, da se resne vesoljske ambicije danes širijo na nove države. Obenem je po dolgih desetletjih dolgoročnejša navzočnost človeka na Luni ali Marsu spet bolj v ospredju domišljije – in tudi resnega načrtovanja. Ključni motor nove vesoljske tekme pa so predvsem uspehi kitajskega vesoljskega programa, ki tudi ZDA silijo k načrtovanju mnogo bolj smelih misij, kot bi si jih Američani zastavili sami. Tekma med aktualnima gospodarskima velesilama bo brez dvoma potekala tudi v vesolju. V njej utegnejo imeti tokrat pomembnejšo vlogo tudi zasebna podjetja. Kaj nam bo prinesla nova vesoljska tekma, v Studiu ob 17ih preverjajo voditeljica Nina Slaček in gosti: - astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko UL; - Aljoša Masten, MMC; - Nina Pejić, mlada raziskovalka na FDV na področju mednarodnih odnosov, ki se posveča Kitajski; - Boris Knific, urednik revije Obramba.


01.03.2021

Evropski denar za razvojni preboj po pandemiji?

Države članice Evropske unije, tudi Slovenija, morajo do konca aprila v Bruselj poslati načrte za okrevanje in odpornost, ki bodo podlaga za razdelitev 750 milijard evrov iz lani dogovorjenega novega evropskega instrumenta. Gre za ključni nacionalni načrt investicij in reform za izhod iz krize ter vizijo prihodnjega razvoja države, da bo gospodarstvo odporno na prihodnje krize. Kaj je v slovenskem načrtu za okrevanje, ki je končno dostopen javnosti? Kako druge članice pripravljajo omenjeni dokument in kako ambiciozne so, z voditeljico Sandro Krišelj, našimi dopisniki in gosti v studiu. To so ekonomista in profesorja Marko Pahor in Bogomir Kovač ter glavni analitik GZS Bojan Ivanc. Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.


26.02.2021

Končno spet veliki športni dogodki

Leto 2021 na športnem področju prinaša več tekmovanj kot lansko. Poleti naj bi se z enoletnim zamikom odvila evropsko nogometno prvenstvo in olimpijske igre. Vidno vlogo pri organizaciji velikih športnih dogodkov letos igra tudi Slovenija. Na Pokljuki je bilo pravkar končano svetovno biatlonsko prvenstvo. Tudi o svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Italiji, bližajočem se svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu na Rogli pa z avtorjem oddaje Aljažem Golčerjem. O finančnih, športnih in zdravstvenih vidikih tovrstnih tekmovanj razmišljajo generalni sekretar organizacijskega odbora Pokljuka Tim Farčnik, direktor tekmovanj pri Mednarodni biatlonski zvezi Borut Nunar, zdravnik slovenske smučarske reprezentance dr. Matjaž Turel, poslovni direktor in namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije Matic Švab ter namestnica generalnega sekretarja tekmovanj na Rogli Iva Polanec.


25.02.2021

Invalidska podjetja in epidemija

Invalidska podjetja zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kljub temu so ta podjetja na trgu, soočajo se s konkurenco in dosegati morajo enako kakovost storitev in izdelkov kot druga podjetja. Zato morajo izvajati različne programe, ki jim omogočajo uspešno gospodarjenje na trgu, hkrati pa morajo biti prilagojeni delovni zmožnosti invalidov. S kakšnimi težavami se srečujejo ta podjetja — tudi med epidemijo — kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo in kakšne so spodbude za delodajalce, če zaposlijo invalida? O vsem tem voditeljica Petra Medved s sogovorniki. Gostje: • Milena Sisinger, direktorica invalidskega podjetja Bodočnost Maribor, • Mateja Toman, zaposlena v invalidskem podjetju Birografika Bori, • Tomaž Čučnik, poslovodni sekretar Zavoda invalidskih podjetij Slovenije, • Karl Destovnik, predsednik Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji.


24.02.2021

Kriptovalute: zgolj visoko špekulativna naložba ali začetek monetarne revolucije?

Kakšna je vloga bitcoina in drugih kriptovalut v finančnem in v realnem svetu ter predvsem kako svetla je njihova prihodnost? Pa tudi v kolikšni meri so digitalne valute sploh regulirane in kako resno grožnjo predstavljajo obstoječim valutam? O vsem tem v Studiu ob sedemnajstih voditeljica Urška Jereb z gosti. Gostje: - dr. Marko Pahor iz ljubljanske Ekonomske fakultete, - Aleš Špetič, generalni direktor tehnološkega podjetja Klevio, - Jožef Bradeško, viceguverner Banke Slovenije, - Zenel Batagelj, partner v družbi Valicon, - David Vegelj iz spletnega portala Vzajemci.


23.02.2021

Ponuditi imamo ogromno, a komu?

Če bi bili časi drugačni, bi si gotovo trume turistov privoščile gastronomski užitek v restavracijah slovenskih chefov in chefinj, nagrajenih z Michelinovimi zvezdicami, na turističnih kmetijah in v gostilnah. Če bi bilo drugače, bi se strokovna in laična javnost zdaj udeleževali številnih dogodkov, ki bi jih Slovenija organizirala kot letošnja nosilka naziva Evropska gastronomska regija. A korona nam je določila drugačno realnost, ki se ji moramo prilagoditi. Se bo slovenska gastronomija kljub trenutnemu položaju lahko predstavila svetu tako, kot si zasluži? O vsem tem voditeljica Tina Lamovške in gosti: - dr. Maja Uran Maravič, redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem, - Kaja Sajovic, novinarska kolegica z MMC RTV Slovenija, odlična poznavalka visoke kulinarike, - Barbara Zmrzlikar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte na STO, - Luka Košir, chef v Gostišču Grič in ambasador EGR.


Stran 43 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov