Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.
V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:
“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri). Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.
Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.
Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.
PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH
Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.
PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA
A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno in socialne transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.
»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti. Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«
Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.
Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:
Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.
4599 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.
V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:
“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri). Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.
Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.
Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.
PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH
Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.
PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA
A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno in socialne transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.
»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti. Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«
Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.
Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:
Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.
Referenduma o JEK 2 ne bo novembra letos; komentiramo strokovne in politične posledice takšne odločitve. Nov plačni zakon za javne uslužbence je vse bližje uveljavitvi. Doma je odmeval tudi obisk predsednika vlade Roberta Goloba v Beli hiši pri predsedniku Združenih držav Joeju Bidnu. Komentiramo vrh skupine največjih gospodarstev v vzponu (BRICS), pa tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu. Kdo so nagrajenci letošnjega Slovenskega filmskega festivala, v oddaji Tedenski aktualni mozaik ne bomo razkrili; bomo pa podali oceno filmske produkcije pri nas.
V Sloveniji je 159 planinskih koč, njihovo vzdrževanje in posodabljanje je vse bolj zahtevno, planinska društva ga sama ne zmorejo več. Zaradi prezadolženosti nekatera razmišljajo o prodaji koč. Planinska zveza kot krovna organizacija se zavzema, da bi koče ostale v lasti društev, a jim ne more pomagati. Kakšna bo prihodnost koč, je pričakovati komercializacijo? Se bo vključila država, glede na to, da so koče del Strategije turističnega razvoja do leta 2028, planinstvo in pohodništvo pa pomembna dejavnost alpskih območij? Odgovori v Studiu ob 17.00. Gostje: Miro Eržen, Planinska zveza Slovenije; Tomaž Willenpart, predsednik največjega planinskega društva Ljubljana Matica; Denis Berra, oskrbnik koče na Zelenici.
Kaj storiti po končani javni razpravi o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti? Bo ministrica za zdravje vztrajala pri ostri ločnici med javnim in zasebnim delom v zdravstvu? Kako bodo zdravstvene delavce spodbudili, da bi ostali v javni bolnišnici in tam delali več? Se bodo uresničile grožnje zdravnikov o množičnih odhodih iz javnih zavodov? Bo treba zapirati oddelke? Kaj bo s koncesionarji? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje; Jasna Humar, direktorat za zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje; dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice; dr. Tatjana Mlakar, Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Radiotelevizija Slovenija je pred velikimi izzivi. Nenehne tehnološke spremembe, novi trendi ter drugačne navade gledalcev, poslušalcev in bralcev od našega največjega javnega medija v državi zahtevajo spremembe, ki jih navsezadnje pričakuje tudi javnost. Kako izboljšati javno RTV? Kako zagotoviti stabilno in zadostno financiranje, ki bo omogočilo spremembe in razvoj zavoda? Kakšne novosti načrtuje uprava RTV in kdaj lahko pričakujemo predlog prenovljenega zakona o RTV? O tem v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo; Natalija Gorščak, predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija; dr. Igor Vobič, prof. na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Čez dobra dva tedna bodo Američani odločali o tem, kdo bo nasledil Joeja Bidna v Beli hiši in dobil neverjetno politično moč, ki je skoncentrirana v instituciji ameriškega predsednika. Tokrat se v ZDA odvija ena najbolj kontroverznih predsedniških kampanj v ameriški zgodovini. Predvolilno dogajanje je bilo polno nepričakovanih dogodkov in zasukov. Videli smo poskus atentata na republikanskega kandidata, zamenjave demokratskega kandidata; na eni strani kandidatura obsojenca, na drugi strani temnopolte ženske. Dva tedna pred volitvami sta Kamala Harris in Donald Trump še vedno precej izenačena, odločilno vlogo bodo spet imele t. i. nihajoče države. O tem, kakšno je predvolilno razpoloženje na drugi strani luže, kaj bi pomenila izvolitev ene ali drugega za Ameriko in preostali svet ter kaj so izvori globoke polarizacije ameriške družbe v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA; dr. Tomaž Deželan, profesor ameriških študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz Washingtona.
Komentiramo vloženo ovadbo proti predsedniku vlade Robertu Golobu in konec javne razprave o predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi po načrtih vlade razmejil delo zdravnikov v javnem in zasebnem zdravstvu. Guvernerji evrskega območja, tokrat zbrani v Sloveniji, so vnovič pocenili denar; kaj to pomeni za posojilojemalce, varčevalce in vlagatelje? Osvetljujemo odločitve voditeljev članic Evropske unije na tokratnem vrhu; te so povezane tudi z vojno v Ukrajini in spopadi na Bližnjem vzhodu.
Po svetu trenutno deluje več več kot 400 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo slabih 10 odstotkov električne energije. Tudi naša država je na energetskem razpotju – ali se odločiti za gradnjo novega jedrskega bloka, ki bi nadomestil starega, ki mu ostane še slabih 20 let življenjske dobe. Načelno podporo temu največjemu investicijskemu projektu od časa osamosvojitve bodo dali državljani na referendumu novembra – ali pa tudi ne. O tem, katere korake pristojni načrtujejo v primeru referendumskega »da«, kako je zamišljena ekonomika projekta in civilni nadzor, ali je projekt za našo državo sploh izvedljiv in kje so prednosti in slabosti jedrske energije – pa tudi o alternativnih scenarijih v oddaji Studio ob 17h. Gostje: Danijel Levičar, državni sekretar za nacionalni jedrski program; dr. Dejan Paravan, generalni direktor v družbi GEN energija, d.o.o.; Gregor Novak, direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija; Zoran Kus, nekdanji podnebni pogajalec, Umanotera Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, član mladih za podnebno pravičnost.
Vse več učencev, dijakov in učiteljev pri pouku in doma za učenje uporablja umetno inteligenco. To odpira več izzivov: ali jo znajo smiselno uporabljati za bolj kakovostno pridobivanje znanja; kako doseči, da njena uporaba ne bi poglobila neenakosti med šolarji; in kako preprečevati zlorabe orodij umetne inteligence za šolsko delo? O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Herman Pušnik, ravnatelj Prve gimnazije Maribor, mag. Janja Jakončič, učiteljica matematike na Gimnaziji Bežigrad Ljubljana; dr. Igor Pesek, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; Anja Fras, dijakinja Prve gimnazije Maribor.
Vsako leto več kot 60 milijonov ljudi potrebuje paliativno oskrbo, od tega pa je vsaj sedem odstotkov otrok, opozarjajo strokovnjaki. Poudarjajo, da je umiranje še vedno stigmatizirana tema. Področje pesti pomanjkanje kadra ter nedorečeni standardi in normativi. Mobilni paliativni timi bi morali biti dostopni 24 ur na dan vse dni v tednu, a je njihova dostopnost različna po regijah, zato v praksi nimajo vsi državljani možnosti kadarkoli poklicati zdravstvenega delavca. Država sicer namenja sredstva za njihovo delovanje, a številke kažejo, da so ljudje v lanskem in predlanskem letu koristili le slabo polovico njihovih storitev. Kaj je privedlo do takšnih številk, zakaj je zakon o paliativni in hospic oskrbi padel v vodo, kdaj bomo dobili več hospic namestitev - trenutno imamo namreč samo eno, kje je v tej zgodbi država in kje entuziastični posamezniki, ki poganjajo sistem paliative v državi? Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, državna koordinatorica paliativne oskrbe na Ministrstvu za zdravje in vodja specializiranega paliativnega tima na Onkološkem inštitutu Ljubljana; dr. Anamarija Kejžar, profesorica na Fakulteti za socialno delo in nekdanja direktorica domov za starejše občane; Petra Gornik, vodja mobilnega paliativnega tima v Splošni bolnišnici Novo mesto, sicer specialistka splošne kirurgije; Tatjana Fink, vodja Hiše Ljubhospic.
Parlament je začel pretresati sveženj vladnih proračunskih predlogov za prihodnji dve leti. Tokrat mora Slovenija prvič upoštevati nova evropska pravila za brzdanje primanjkljaja in dolga. Vlada je prepričana, da je našla dober kompromis med disciplino in investicijami v razvoj. Gospodarstvo in analitiki so manj optimistični. Opozarjajo na temne oblake nad evropsko in slovensko industrijo in na to, da bodo rast razvojnih investicij omejevale zaveze iz dogovora o plačah v javnem sektorju. Ali imamo javne finance pod nadzorom, ali trošimo preveč, se učinkovito lotevamo izzivov kot sta dolgoživa družba in izgubljanje konkurenčnosti? O vsem tem z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije; Aleš Delakorda, vodja službe za analize pri Fiskalnem svetu.
Komentiramo dogajanje doma in po svetu. V Sloveniji so v ospredju obravnava državnega proračuna v državnem zboru za prihodnji dve leti; nova ministra v vladi Roberta Goloba sta začela delati ta teden; medtem je Anže Logar, zdaj že nekdanji poslanec SDS, stopil na samostojno politično pot. V središču našega zanimanja so tudi zdravstvo in razmere v avtomobilski industriji. V svetu odmeva vojaški konflikt na Bližnjem vzhodu, kjer nihče ne vidi miru, z reportažo iz Bosne in Hercegovine pa razkrivamo razsežnosti poplav, ki so pri ljudeh povzročile številne stiske, tudi duševne. S številnimi od njih se po dobrem letu še vedno spoprijemajo poplavljenci pri nas. Govorili bomo tudi o letošnjih Nobelovih nagrajencih.
Povpraševanje po nepremičninah na trgu močno presega ponudbo, cene rastejo, cenovno dostopnih stanovanj je premalo. Največje pomanjkanje stanovanj je v mestih, najbolj kritično je v Ljubljani in na Obali. Krivca za tako stanje gre iskati v odsotnosti ustrezne stanovanjske politike v zadnjih 30 letih. Vlada namerava z novelo stanovanjskega zakona med drugim urediti sistemsko financiranje stanovanjskih skladov, to pa naj bi pospešilo zidavo javnih neprofitnih stanovanj. Kaj novela zakona še prinaša in kje so največje ovire pri njeni implementaciji, o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Slavka Janžekovič, JSS MOL; Maša Hawlina, Inštitut za študije stanovanj in prostora; dr. Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost.
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, kmetijska ministrica; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice; dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Kakšno priznanje slovenski znanosti pomeni skorajšnje polnopravno članstvo Slovenije v CERN-u? Slovenski znanstveniki s to vodilno svetovno institucijo na področju fizike osnovnih delcev sodelujejo že več desetletij in so prispevali tudi k njenim najpomembnejšim odkritjem. Polnopravno članstvo pa v CERN-u ni je priznanje njihovemu delu in omogočanje nadaljnjega razvoja, pač pa tudi priložnost za slovenska podjetja. Kako gospodarsko sodelovanje s CERN-om še povečati? Tudi o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jure Gašparič, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; Samo Tuma, predstavnik za gospodarsko sodelovanje v CERN-u; prof. dr. Borut Paul Kerševan, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko; Marjana Majerič, Gospodarska zbornica Slovenije.
Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam ni novinarja dopisnika? Kdo bo obveščal, ko dopisnikov ne bo več? Kako dopisnik usvoji nove avdio formate in zakaj je zvok odigral eno od najpomembnejših vlog ob tako rekoč vseh prelomnih dogodkih? O teh vprašanjih so premišljevali novinarji dopisniki iz različnih slovenskih medijskih hiš na Avdiofestivalu, ki ga je Radio Slovenija pripravil tretjič, tudi tokrat v ljubljanski Cukrarni. Njihova premišljevanja objavljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Komentiramo dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer Izrael stopnjuje napade na palestinska ozemlja in Libanon; izide državnozborskih volitev v Avstriji in novo vodstvo vojaške zveze NATO. Od domačih dogodkov tega tedna osvetljujemo nova ministrska kandidata, zaostrene razmere v zdravstvu in izzive na področju skrbi za starejše. O tem in še drugih dogodkih tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku.
V parlamentu je predlog novega plačnega zakona, ki bo javnim uslužbencem prinesel višje plače in hkrati nekoliko spremenjene pravice oziroma poti do njih. Katere spremembe se obetajo, koliko bo stal nov plačni sistem in kaj kljub dveletnim pogajanjem še vedno ostaja nespremenjeno, o tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: Klemen Boštjančič, minister za finance; Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarja na Ministrstvu za javno upravo; Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja; Jakob Počivavšek, vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
Gorski reševalci so letos posredovali že 522-krat, vsako leto morajo večkrat. Še vedno pa odločevalci niso uredili njihovega statusa in statusa gorske reševalne službe. Zato si Gorska reševalna zveza Slovenije prizadeva za ustrezno zakonsko ureditev. Osnutek je pripravljen, stekli so prvi pogovori. Bodo pristojna ministrstva prisluhnila prizadevanjem in pobudam gorskih reševalcev? Med njimi je tudi sistemska ureditev zagotavljanja zdravil ponesrečenim v gorah.
Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.
Na avstrijskih parlamentarnih volitvah je dobila največ glasov evroskeptična svobodnjaška stranka, ki ima v svoji preteklosti tudi nekaj neonacističnih senc. Ali bo preostalim strankam uspelo sestaviti vlado brez svobodnjakov ali pa bodo oni pridobili koalicijsko partnerico med poraženkami volitev? Kaj novonastale razmere pomenijo za odnose s Slovenijo in kaj za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem? O tem in še čem bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gabirel Hribar, predstavnik stranke Enotna lista; Janez Stergar, Klub koroških Slovencev v Ljubljani; Feliks Wieser, poslovnež iz avstrijske Koroške; dr. Andrej Rahten, zgodovinar in nekdanji diplomat; Petra Kos Gnamuš, dopisnica RTV iz Avstrije. Avtor: Marjan Vešligaj
Neveljaven email naslov