Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trg dela – ‘prekarni’ delavci

30.09.2015

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in negotovo. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji, kjer je pod pragom revščine lani živelo 290 tisoč ljudi, narašča število revnih zaposlenih in prekarnih delavcev. Po nekaterih podatkih je atipičnih oblik dela v Sloveniji že več kot 40 %. Prekarci so delavci brez dopusta, bolniške, porodniške, so vedno na razpolago, po zmeraj nižjih cenah, so pa tudi bolj poslušljivi in prilagodljivi. Najdemo jih že v vseh gospodarskih panogah, tudi v javnem sektorju, v nevladnih organizacijah. Ne gre toliko za to, na katerem področju ali gospodarski panogi nekdo dela ali ustvarja, prav tako ne za to, kakšna je pravna oblika pogodbe o zaposlitvi (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, samostojni podjetnik ipd.). Bolj pomembno je, da gre za tvegano obliko zaposlitve in nestabilno življenje. Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani:

“Prekarne zaposlitve so tiste, ki pomenijo določeno tveganje in ki ne omogočajo stabilnosti naših življenjskih potekov. Se pravi, prekarni delavci so tisti, ki ne morejo načrtovati svoje prihodnosti, dobiti kredite v bankah, ki imajo tako obliko dela, ki jo lahko  zelo hitro izgubijo, da so v vmesnem času odvisni od svojih staršev, prihrankov ali socialnih mrež. Gre torej za tiste oblike dela, ki pomenijo tveganja in ne omogočajo stabilnosti.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so naredili nekaj korakov v smeri “vsako delo nekaj šteje” in izenačevanja pravic (le nekaterih socialnih, nič pa na področju delavskih pravic in varnosti so mnenja nekateri).  Včasih kakšen korak v praksi ne zaživi, priznava tudi generalni sekretar na ministrstvu Peter Pogačar, ko govori o institutu ekonomsko odvisnega podjetnika.

Prekarni delavci se torej še vedno spopadajo z veliko problemi. Ne dovolijo si zboleti ali pa delajo bolni, saj ne prejemajo bolniškega nadomestila za prvi mesec odsotnosti z dela, delajo veliko, za vedno manj denarja. Samostojni podjetnik Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno državo.

Naslednja težava je neorganizaranost, individualiziranost tveganja in razdrobljenost prekarnih delavcev, ki nimajo svojega zastopnika, svojega sindikata.

PROJEKTARIZACIJA OZ. PREKARNOST V JAVNEM SEKTORJU IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Zaskrbljujoče je tudi, da se prekarnost seli na vsa področja, celo v delovanje same države, države blaginje. Dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich opozarja, da postaja zaradi varčevanja javni sektor, v katerega sodi tudi socialno varstvo, podhranjen, čeprav so potrebe vedno večje. Prekarni delavci namreč, ko prenehajo z eno zapsolitvijo in čakajo na kakšen drug projekt, velikokrat pristanejo v sistemu socialnega varstva. Tudi v nevladnih organizacijah, ki delajo z najbolj šibkimi skupinami prebivalstva, je veliko prekarnih delavcev. Zaposlitve teh delavcev so odvisne od projektov in uspešnosti pri kandidiranju za sredstva na različnih razpisih. Podobno tudi Slovenija kandidira na evropskih razpisih in je zmeraj bolj odvisna od evropskih skrukturnih skladov, ki pa po besedah Samalukove ne prinašajo le sredstev, temveč tudi pogoje in tihe vplive na to, kako deluje država.

PREKARNOST SE DRŽAVI NE IZPLAČA

A če se vrnemo k prekarnosti: prekarne oblike dela grejo na roke trgu, kapitalu, po eni strani tudi državi, a če gledamo dolgoročno, ugotovimo, da bodo posledice za državo hude. Prekarni delavci so zaradi svojega načina življenja izpostavljeni zdravstvenim tveganjem, težje se odločajo za družino, so slabi potrošniki – slej ko prej bo torej prišlo bo pritiska na zdravstveno blagajno  in socialne  transferje, ko ti ljudje ne bodo delali oz. jim njihove pokojnine ne bodo zagotavljale preživetja. Težav se zavedajo tudi na ministrstvu za delo, a po mnenju generalnega sekretarja Petra Pogačarja še nismo zamudili trenutka, da bi prekarnost lahko uspešno zajezili ali pa vsaj usmerili v pravo smer.

»Prva kratkoročna sprememba, ki jo pripravljamo na ministrstvu za delo, je povečanje pristojnosti inšpektorata za delo. Inšpektor za delo bo imel po novem možnost neposredno odrediti delodajalcu, da delavcu ponudi pogodbo o zaposlitvi, in delavec jo bo dolžan sprejeti.  Druga stvar pa je, da se delodajalci, sicer ne vsi, obnašajo stroškovno racionalno. Dokler bo za delodajalca delo s. p.-ja, po avtorskih pogodbah cenejše kot pa delo zaposlenega na pogodbi o zaposlitvi, bodo to delali. S temi vzroki se moramo spopasti. Prav tako bomo morali skupaj s civilno družbo nekaj narediti tudi na ozaveščenosti posameznikov, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in ozaveščenosti delodajalcev, zakaj je pomembno, da ima stabilne zaposlitve.«

Dr. Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede je prepričana, da so načrti ministrstva za delo sicer dobrodošli, a vsekakor niso dovolj.

Tako dr. Rajgelj kot mag. Martina Trbanc z Inštituta RS za socialno varstvo sta mnenja, da bi morali rešitev iskati v najbrž celo revolucionarnem razmišljanju o tem, da bi področji socialnega varstva in zaposlitve razdvojili. Mag. Martina Trbanc:

Ali bi bilo to mogoče in bi bil za to sploh politični interes, pa je vprašanje za kakšen drug Studio ob 17h.


18.09.2019

Priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji

Slovenija bo leta 2021 drugič doslej predsedovala Svetu Evropske unije. Čeprav se zdi datum še precej oddaljen, pa časa za priprave ni več na pretek. Država potrebuje trikrat več osebja za evropske zadeve, logistično in namestitveno infrastrukturo ter predvsem dobro politično strategijo. Bomo predsedovanje znali izkoristiti za večjo prepoznavnost Slovenije?


17.09.2019

Težave na trgu stanovanjskih nepremičnin

Medtem ko ugotavljamo, da je pri nas premalo stanovanj za mlade in da so najemnine previsoke, opažamo, da je veliko stanovanj praznih. Kje so vzroki za to? So ti zakoreninjeni globoko v naši miselnosti ali pa tudi v zakonodaji, ki premalo ščiti tako najemojemalca kot najemodajalca? Oziramo se tudi na tuje in preverjamo, kako je to urejeno v drugih evropskih državah.


16.09.2019

Studio ob 17-ih

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


13.09.2019

Podjetništvo in obrt: med rastjo in krizo

Ne samo velika, tudi mala podjetja so se v zadnjih letih širila in vlagala v svojo dejavnost. Številni podjetniki in obrtniki so pred dilemo, ali naj v tem trenutku dejavnost prodajo ali predajo naslednikom. V poslovni svet se odpravlja nova generacija in vprašanje je, kaj jo čaka. Bo padla v gospodarsko ohladitev, bo plačevala višje davke? Ta in druga vprašanja odpiramo ob robu že 52-tega sejma MOS Celje in ob 50-letnici Obrtno-podjetniške zbornice. Sogovorniki: Branko Meh, Štefan Pavlinjek, Mojca Cvetek in Marko Lotrič.


12.09.2019

Intervju s predsednikom vlade

Delo manjšinske vlade, ki ji delovanje omogoča pogodbena zunajvladna partnerica Levica, je v prvem letu delovanja med drugim zaznamoval dvig plač v javnem sektorju – poteza, ki brez dvoma v pomembni meri kroji tudi razpravo o proračunih za prihodnji dve leti. Absolutne večine zanj ekipa Marjana Šarca še nima, saj Levica pogojuje svojo podporo z ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in znižanjem izdatkov za obrambo. V pogovoru s premierjem Šarcem po prvem letu dela vlade o koalicijskih razmerjih vladne peterice, nadaljnjem sodelovanju z Levico, evropskih zadevah, gospodarstvu in drugih temah.


11.09.2019

Kako spremeniti volilna pravila

Politika mora zaradi odločitve ustavnega sodišča, da so volilni okraji takšni, kot so zdaj, v neskladju z ustavo, spremeniti volilna pravila. Možnosti sta tudi ukinitev okrajev in uvedba prednostnega glasu. Odločiti se mora, kakšen naj bo prednostni glas: obvezen ali neobvezen? Naj štejejo vsi oddani prednostni glasovi ali ne. Koliko vpliva naj dobijo volivci pri tem, kdo bo sedel v državnem zboru? Politika in stroka sta tu na različnih bregovih. Več o tem v Studiu ob 17.00.


10.09.2019

KAKŠNA BO NOVA EVROPSKA KOMISIJA

Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po slabih dveh mesecih sestavila komisarsko ekipo. Kdo so kandidati za evropske komisarje, kdo bo vodil posamezni resor, kakšno delo predvidoma čaka komisarskega kandidata iz Slovenije, kako na dodeljeni mu resor gleda slovenska politika in kakšni izzivi stojijo pred prihodnjo Evropsko komisijo? To je nekaj tematskih izhodišč za tokratni Studiu ob 17.00.


09.09.2019

Ob mednarodnem dnevu pismenosti

Z novim šolskim letom je začel v osnovni šoli veljati posodobljen učni načrt za slovenščino. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja velika. Ali se z novostmi lahko lotimo vseh sodobnih izzivov, od sporazumevanja, ki ga narekuje digitalna doba, do večje demokratičnosti naše družbe? Ali pri pouku slovenščine pripravljamo otroke na svet, ki zahteva prilagodljive veščine sporazumevanja? Gostje v oddaji: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.


06.09.2019

Težave Adrie Airways

Pred za nedeljo napovedano prvo stavko pilotov Adrie Airways v tem mesecu bomo v današnjem studiu ob 17-ih osvetlili probleme, s katerimi se srečujejo piloti letalskega prevoznika. Posredovali bomo tudi informacije za potnike, ki naj bi leteli z Adrio v prihodnjih dneh, ter opozorili na posledice, ki bi jih ob morebitnem propadu letalske družbe utrpelo slovensko gospodarstvo, še zlasti turizem.


05.09.2019

Se Veliki Britaniji obetajo predčasne volitve?

Bolj ko se bliža predvideni datum izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, bolj se pregreva politično ozračje, povezano s tem. V vrtincu igre moči s parlamentom se je znašel britanski premier Boris Johnson, tako kot nedavno njegova predhodnica. Medtem ko se na Otoku pred izstopom iz Unije prebijajo skozi politični blodnjak, pa se na celinski strani vse bolj intenzivno pripravljajo na posledice, ki bi jih prineslo slovo od članice brez ločitvenega sporazuma. Razpravi o brexitu namenjamo tokratni Studio ob 17-ih.


04.09.2019

Zaradi opitih voznikov vse slabša prometna varnost

Letos se je znova poslabšala prometna varnost, predvsem zaradi opitih voznikov. Vožnje v nasprotno smer, verižna trčenja, nesreče zaradi prehitre vožnje vsak dan polnijo medije. Ne le v prometu, alkohol prežema vse pore našega življenja. To ne preseneča, saj skoraj polovica Slovencev, starejših od 15 let, pije čezmerno in posledično ima država dvakrat več škode kot pa prihodka od trošarin. V Studiu ob 17 h s strokovnjaki o nujnih ukrepih, ki bi učinkovito spremenili to našo mokro kulturo.


03.09.2019

Blejski strateški forum

Kako omogočiti okoljsko vzdržen in socialno pravičen gospodarski razvoj? To je eno izmed vprašanj letošnjega Blejskega strateškega foruma. Zakaj se požari v brazilskem pragozdu na dnevnem redu vrhunskih političnih zasedanj znajdejo šele, ko se dim vidi tako rekoč iz Biarritza? So naravne dobrine res last posameznih držav – ali vsega sveta? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.


02.09.2019

Prvi šolski dan

Današnji rodovi otrok so drugačni, saj odraščajo ob napredku digitalizacije in se s tehnologijo seznanjajo že v zgodnjem otroštvu. Se zato spreminja tudi delo učiteljev? Kako za šolsko delo navdušiti učence in dijake, omrežene z digitalno tehnologijo? Koliko le-to uporabljati pri pouku? Kakšna je vloga šole v današnji družbi, na prvi šolski dan razmišljamo z učitelji in dijaki v tokratnem Studiu ob 17-ih.


30.08.2019

Nova medijska zakonodaja

Katere rešitve prinaša novela medijskega zakona, med drugim o sovražnem govoru in kako ga zajeziti? So res rešitev visoke denarne kazni, ki bi jih izrekali inšpektorji? Minister za kulturo bo med drugim odgovoril na vprašanje, kdaj bomo dobili kulturni evro. O medijski zakonodaji z letošnjih Noči v stari Ljubljani; okroglo mizo bomo neposredno prenašali na prvem in tretjem programu v terminu Studia ob 17-ih in Arsovega foruma.


29.08.2019

Drugi blok jedrske elektrarne: da ali ne

Premier Marjan Šarec javno podpira zgraditev drugega bloka jedrske elektrarne. Čim prej bo namreč treba odgovoriti na vprašanje, od kod bomo pridobivali elektriko, ko bomo ostali brez TEŠ-a in prvega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Poraba elektrike se povečuje. Zagovorniki jedrske možnosti menijo, da se bomo le tako rešili iz primeža fosilnih goriv, njeni nasprotniki pa s prstom kažejo na jedrske odpadke, nesreče in predvsem velike stroške. V oddaji tudi o tem, kako, kdaj in za kakšno ceno do nove nuklearke – pa tudi, ali jo res potrebujemo.


28.08.2019

Gostimo zunanjega ministra Mira Cerarja

V Studiu ob 17-ih bomo gostili zunanjega ministra Mira Cerarja dan pred sestankom z njegovim novim hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom. Cerar bo konec tedna sodeloval na zasedanju vodij evropskih diplomacij na Finskem, prihodnji teden pa bo na Bledu gostil 14. strateški forum. Povprašali ga bomo o prednostnih nalogah po letu vlade Marjana Šarca, premikih slovenske diplomacije pri odnosih z Moskvo in Washingtonom ter o pričakovanjih, ki jih ima glede dela nove Evropske komisije, pa tudi o širitvi Unije na zahodni Balkan.


27.08.2019

Studio ob 17-ih

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


26.08.2019

Živilsko kmetijski sejem AGRA

Dela v kmetijstvu prevzemajo roboti. Koliko pametnih rastlinjakov, digitalizacije in natančnega kmetijstva že imamo tudi pri nas in kako nadomestiti zaostanek za razvitimi državami? O tehnološko naprednih rešitvah v kmetijstvu živo s kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni.


23.08.2019

Politična kriza v Italiji

Vodja italijanske stranke Liga, notranji minister Matteo Salvini, je z vložitvijo nezaupnice premierju Conteju poskrbel za padec še ene italijanske vlade. Populistični in priljubljeni Salvini računa na to, da bo v prihodnje sam zavladal Italiji. Se mu bodo načrti izšli? Kakšne so alternative? Kako se na aktualno dogajanje odziva italijansko gospodarstvo? V oddaji se bomo prepričali tudi o tem, v kakšnem stanju so italijansko-slovenski odnosi.


22.08.2019

Onesnaženost Zasavja

Pod zasavskimi kraji je več milijonov ton elektrofiltrskega pepela, s katerim so zasipavali podzemne rudniške objekte, pa tudi sanirali površine. Samo na območju deponije nekdanje TET ga je 9 milijonov ton. Toda ko so julija tja pripeljali prvi tak pepel iz ljubljanske toplarne, so se okoljevarstveniki odločili narediti konec temu. Gre tokrat res za predelavo v gradbeni material in za nenevarne odpadke?


Stran 62 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov