Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.
Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”
Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”
Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:
Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”
Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”
Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”
Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”
O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:
Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.
Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”
Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”
Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:
Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”
Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”
Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”
Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”
O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:
Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:
Potem ko se je zdelo, da je po dvanajstih letih odprta pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečečenik, zdaj znova iščejo možnosti za drugačno rešitev. Velik del stroke je prepričan, da projekt Bežigrajski športni park ne prinaša prenove, ampak uničenje stadiona, na ministrstvu za kulturo pa preučujejo vse možnosti, da bi ga obnovili, ne pa zgradili na novo. Ali je po vseh teh letih še mogoč dialog in kakšne so sploh alternative? Ali bomo tudi v Sloveniji priča protestom, podobno kot pred dnevi v Tirani ob rušenju Nacionalnega gledališča Albanije? Organizacija Europa Nostra je tudi to - tako kot Plečnikov stadion za Bežigradom - uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi leta 2020. O tem voditelj Aleksander Čobec in gosti: - Ignacija Fridl-Jarc, državna sekretarka Ministrstva za kulturo, - Jelka Pirkovič, direktorica direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, - Jure Leben, vodja projekta Bežigrajski športni park, - profesor Janez Koželj, arhitekt in ljubljanski podžupan, - profesor Peter Krečič, umetnostni zgodovinar, - Karmen Stariha, predstavnica Civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki.
Ob drugi obletnici uvedbe evropske Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov se med drugim sprašujemo, zakaj Slovenija kot edina članica Unije še do danes ni sprejela novega zakona za to področje, s kakšnimi izzivi se pri varstvu osebnih podatkov soočajo v javnem in zasebnem sektorju, katere so najpogostejše kršitve na področju varstva osebnih podatkov in kaj prinaša novi predlog evropske uredbe o e-zasebnosti. O tem voditeljica Simeona Rogelj, dopisnik iz Bruslja Igor Jurič in gostje: - nekdanja informacijska pooblaščenka, pravnica Nataša Pirc Musar, - namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič, - pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov v UKC Ljubljana Marko Zebec Koren.
Obdobje po epidemiji bo težko tudi za panoge pridelave hrane. So protikoronski ukrepi učinkoviti? Bodo omilili težave s prodajo živine za meso, presežki mleka, vina, lesa? Solate je nenadoma preveč in jo bodo podorali. Zakaj vsa ta hrana ne pride do kupcev na domačem trgu? Bi lahko kriza povečala našo prehransko varnost? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti: - Jože Podgoršek, državni sekretar iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice Kmetijskih in živilskih podjetij; - Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in - Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.
Težko pričakovani tretji sveženj za pomoč prizadetemu gospodarstvu, vreden milijardo evrov, je pripravljen. Bo državna pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa dovolj, da slovenska podjetja ne le preživijo, ampak čim prej začnejo spet rasti? Zakaj vlada ni prisluhnila avtomobilski industriji in ji - tako kot turizmu - omogočila podaljšanja subvencij za čakanje na delo? Kako bo to vplivalo na vse višjo stopnjo brezposelnosti? Vprašanj je več kot odgovorov, na ključna bomo skušali odgovoriti v tokratni oddaji z voditeljico Urško Jereb in gosti: - Mateja Ribič, državna sekretarka na ministrstvu za delo, - Radovan Bolko, predsednik uprave koncerna Kolektor, - Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor hotela Slon, - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Na Koroškem, kjer letos praznujejo 400-letnico železarstva, izdelujejo nerjavna jekla za sekundarne ovoje jedrskih reaktorjev v Rusiji. Ne le slovenski jeklarski izdelki, metalurški na sploh so prisotni domala po vsem svetu. Hkrati je panoga tudi v času po epidemiji novega korona virusa, ki je zaostril razmere tudi v tem delu gospodarstva, pred okoljskimi izzivi. Ta podjetja namreč ostajajo največji porabniki električne energije, kar pomeni, da naš čaka temeljita preobrazba vse proizvodnje, če bomo želeli, da obstane. Smo na prelomnici, so povedali tudi gostje v tokratnem Studiu ob 17-ih. - dr. Primož Mrvar predstojnik oddelka za materiale in metalurgijo na ljubljanski Naravoslovno tehniški fakulteti, - dr. Matjaž Godec, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije, - Antonija Božič Cerar, vodja službe za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije. Z izjavami sogovornikov iz podjetij Slovenska industrija jekla, Talum in Impol.
Kako napisati dober maturitetni esej, po katerih merilih ga ocenjujejo in katere so najpogostejše napake? O tem v tretjem Studiu ob 17h, namenjenem letošnjemu maturitetnemu eseju. V njem primerjamo tudi vsa 4 obvezna dela in se poglabljamo v Cankarjevo dramatiko. Špela Šebenik in Tadeja Bizilj gostujeta pri profesorici in dijakih četrtega letnika Gimnazije Kranj.
V Evropi smo širjenje koronavirusa omejili z ostrimi zaščitnimi ukrepi, ustavitvijo prometa in proizvodnje. V nekaterih drugih delih sveta bi ob takšnih ukrepih ljudje v nekaj dneh ostali brez denarja - in brez hrane. Pandemija še stopnjuje tveganje za lakoto, ki se v zadnjih letih znova povečuje. Najbolj bodo prizadete države, ki so že sicer ogrožene zaradi konfliktov in podnebnih sprememb. O razmerah in rešitvah v Studiu ob 17ih s Špelo Novak. Gostje: - profesorica Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Nika Tavčar, Umanotera, - dr. Jože Verbič, Kmetijski institut Slovenije.
Slovenska vojska po 29-ih letih nenehnih sprememb in iskanja, ob krizi vodenja ter pomanjkanju vizije in jasne obrambne politike postaja vedno bolj utrujena, hkrati pa vse bolj spolitizirana in ne nazadnje »sindikalizirana«. Bo tako tudi v prihodnje? O tem voditelj Robert Škrjanc z obrambnim ministrom Matejem Toninom in načelnikom generalštaba slovenske vojske Robertom Glavašem.
Kako in kje bomo letos dopustovali? S tem vprašanjem se ukvarjamo že vse od začetka pandemije. Število mednarodnih turističnih potovanj je lani doseglo kar 1,5 milijarde, ta številka pa naj bi se po prvotnih napovedih do leta 2030 povečala na 1,8 milijarde. A to so projekcije iz zlate dobe turizma, ko sveta še ni prizadela koronakriza. Izbira destinacij zdaj ne bo tako pestra, veliko turistov se bo verjetno raje odpravilo na bližnje destinacije, tudi s svojim prevoznim sredstvom. Kako daleč bomo lahko odpotovali, bo seveda odvisno od epidemiološke slike posameznih držav in dogovorov med njimi. Kako bodo turisti lahko prehajali meje – navsezadnje je tudi Slovenija mednarodna turistična destinacija, odvisna od tujih turistov – z voditeljico Tino Lamovšek in gosti. Gosti: - Simon Zajc, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, - Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni ljubljanskega UKC in članica strokovne posvetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, - Metka Bradetič, direktorica predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, - Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije, član upravnega odbora Evropskega združenja turističnih organizacij in generalni direktor agencije Palma.
Športnice in športniki se ob umirjanju epidemije vračajo na treninge in tekmovanja. Odpovedi tekmovanj, kakršnih v novejši zgodovini doslej ni bilo, so prinesle vrsto finančnih in institucionalnih izzivov. Športnim se bo voditelj Aljaž Golčer v Studiu ob 17-ih posvetil s sogovorniki iz športnih organizacij, pristojnega ministrstva in športnega marketinga. Poslušajte v živo, na spletu ali v podkastu!
Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje šolskega eseja. 6 tisoč 192 letošnjih kandidatov na splošni maturi se bo 1. junija s pisanjem poglobilo v svet Cankarjeve dramatike. Tokrat več o realistični drami Kralj na Betajnovi in farsi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Kako se skozi deli kaže pisateljev odnos do umetnosti, na kaj kažejo simbolika ter ritmična in zvočna urejenost jezika ter kakšna je sporočilnost obeh del - o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Tadejo Bizilj in dijaki ter profesorico slovenščine iz Gimnazije Nova Gorica.
Z odlokom o zaprtju prodajaln in lokalov, delom od doma ali čakanjem na delo so se tako rekoč čez noč spremenile navade. Povečal se je pomen domačega bivališča in zmanjšala potreba po poslovnih prostorih z izjemo skladišč. Kratkoročno oddajanje v najem prek spletnih platform je zamrlo. Nekateri lastniki zaprtih lokalov niso mogli plačati najemnin. Kaj je epidemija prinesla na nepremičninski trg in v najemna razmerja? Kakšne bodo cene na tem trgu? Bi morala država subvencionirati najemnine za zaprte poslovne prostore? O teh in podobnih vprašanjih voditeljica Maja Derčar in nepremičninski strokovnjaki v studiu Damijan Brulc, Stanka Solar in Maja Ostanek ter Stanislava Zadravec Caprirolo (posnet pogovor).
Kakšni so svet in mednarodni odnosi 75 let po koncu druge svetovne vojne? Kaj se lahko ali se moramo naučiti iz zgodovinske tragedije? Ali današnji odločevalci razumejo duha časa in so dorasli zapletenim aktualnim razmeram? O tem v tokratni oddaji razmišljajo voditelj Miha Lampreht, raziskovalka evropskih varnostnih vprašanj Jelena Juvan, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Janko Prunk in zgodovinar Aleš Gabrič.
V zdravstvu se počasi zaganjajo tudi druge zdravstvene storitve, diagnostika in programi, ki v obdobju najhujše epidemije niso delovali. Bolnišnice, zdravstveni domovi in drugi se morajo na novo organizirati ter zagotoviti varno obravnavo pacientov kljub koronavirusu. Kako poteka obravnava po novem, ali je dovolj zaščitne opreme, kako je z naročanjem, kdo ima prednost, bo zdravstvo to zmoglo, se bo podražilo, od kod vzeti denar ob usihanju prilivov iz ustavljenega gospodarstva in kako bomo pripravljeni na drugi val epidemije? O vsem tem voditeljica Heleno Lovinčič z dopisniki in gosti. Gostje: - Tomaž Gantar, minister za zdravje, - Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, - Vojko Flis, direktor UKC Maribor, - Jernej Vresk, nujna zobozdravstvena ambulanta na vstopni točki ZD Ljubljana, - Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica ZD Ljubljana.
Večina šolarjev bo šolsko leto končala na daljavo. Tiste najmlajše, otroke iz vrtcev in prve triade devetletke - ti naj bi se vrnili v vzgojno izobraževalne ustanove 18. maja – pa čaka nova realnost. Vrtci in osnovne šole jih bodo razdelili v manjše skupine, njihov vsak dan bodo krojili strogi zdravstveni in higienski ukrepi. O njih podrobneje voditeljica Nataša Lang s sogovorniki v studiu. Gosti: - ravnateljica vrtca Škofja Loka in predsednica Skupnosti vrtcev, Janja Bogataj, - glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj, - ravnatelj Osnovne šole Janka Modra, Dol pri Ljubljani, in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan.
Letošnji rod maturantov bi ta torek pisal prvo dejanje zrelostnega izpita, a zaradi koronavirusa je pisanje eseja pri materinščini preloženo na 1. junij. Tematski sklop iz književnosti je letos naslovljen V svetu Cankarjeve dramatike. Da bodo priprave lažje, bomo v treh oddajah Studia ob 17h dali navodila za pisanje šolskega eseja in govorili o Cankarjevih delih, tokrat st an vrsti Za narodov blagor in Hlapci. Kako sta všeč maturantom, katere so ključne zamisli in dramske osebe, sta deli še aktualni? Kako se za maturo mladi pripravljajo doma in kakšno znanje morajo pokazati pri eseju, ki predstavlja polovico končne ocene na splošni maturi iz slovenščine? O tem z dijakinjami z Gimnazije Šentvid in njihovo profesorico slovenščine.
Slovenija je v 17-to leto svojega članstva v Evropski uniji vstopila v času, ko je pandemija evropsko solidarnost postavila na preizkušnjo. Kakšna Evropa je pričakala slovensko zunanjo politiko, ki je novo politično vodstvo dobila komaj pred mesecem in pol, kam se usmerja slovenska diplomacija, se z oziranjem na vzhod celine odmika od jedrnih držav, kako bo stkala sosedski odnos s Hrvaško? Nekaj vprašanj za goste tokratnega Studia ob 17. Luka Robida gosti državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Gašperja Dovžana, dr. Ano Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in dr. Mateja Avblja z Evropske pravne fakultete Nove univerze.
Če so se delodajalci še v začetku leta spraševali, kje dobiti nove delavce, so razmere v tem trenutku povsem drugačne. Dnevno prihajajo novice o novih odpuščanjih. In še nekaj časa bo tako. Država je pripravila več ukrepov, s katerimi bo pomagala delodajalcem in jih tako spodbudila, da delavce obdržijo v delovnem razmerju. Bo to dovolj? Kako se bodo odločali delodajalci in kakšna usoda čaka delojemalce? O trgu dela voditeljica Urška Valjavec in gosti: - Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, - Marjan Batagelj, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov in predsednik upravnega odbora Postojnska Jama.
Marsikaj, kar je še pred slabima dvema meseca veljalo za nekaj samoumevnega, je zdaj skoraj nedosegljivo, po drugi strani pa je nekaj, o čemer smo zgolj razmišljali, postalo vsakodnevna nuja. Epidemija koronavirusa je premaknila in pretresla vse, v tokratnem Studiu ob sedemnajstih pa voditelj Tonmaž Celestina in gostje ugotavljajo, kako je vplivala na naše poglede na družbo, politiko, ustanove, morda tudi na odnose. Gostje: - Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, - Andraž Zorko, partner in direktor v družbi Valicon, - profesor Tomaž Deželan, Fakulteta za družbene vede.
Migracije in nezakoniti prehodi meje so postali del našega vsakdana. Na tisoče migrantov in beguncev išče zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije, mnogi tudi v Sloveniji. Ker so meje za prebežnike že nekaj časa zaprte, jih je veliko obtičalo v Grčiji ali drugih državah na Balkanu, kjer večinoma živijo v nemogočih razmerah. Migracijska kriza v Evropi traja že pet let, a skupne rešitve ni. Kako se s prihodi velikega števila prebežnikov sooča Slovenija? Ali za obvladovanje razmer na meji res potrebujemo vojsko s posebnimi pooblastili? Kakšno azilno politiko lahko pričakujemo v prihodnje? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić in gosti: - Boštjan Šefic, Ministrstvo za notranje zadeve, - Nina Gregori, generalna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada, - Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, - Vladimir Prebilič, izredni profesor na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede in župan občine Kočevje.
Neveljaven email naslov