Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nestrpnost do beguncev

23.02.2016

Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?

Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?

O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.

Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”

Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”

Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:

Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”

Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”

Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”

Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”

O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:

Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:


Studio ob 17.00

4602 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Nestrpnost do beguncev

23.02.2016

Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?

Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj je prišlo do premika diskurza od solidarnostnega do močno odklonilnega odnosa do migrantov, zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?

O tem smo se pogovarjali z dr. Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, docentom na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, in dr. Mitjo Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja. Sledi nekaj poudarkov iz pogovora.

Dr. Marina Lukšič Hacin: “Če si nalijemo čistega vina, moramo priznati, da so ljudje, ki prihajajo iz neslovenskega okolja, v Sloveniji bolj ali manj nedobrodošli. Temu odnosu lahko sledimo še v čas, ko je bila Slovenija še republika ZFR Jugoslavije, pa vendar ni bilo tako ekstremno, kot se ta odnos sprevrže skozi pogrom proti izbrisanim, torej v času nacionalnega prebujenja in graditve države. Naše okolje na sploh ni pretirano naklonjeno in solidarno do Neslovencev, pa naj govorimo o manjšinah, Romih, in tudi izseljencih – če so slednji druge veroizpovedi, pa je to le še en dodaten razlog za intenzivno stigmo.”

Dr. Aleš Bučar Ručman: “Dokler nismo bili neposredno vpleteni, je bila begunska kriza težava, s katero se nismo želeli soočiti. Iz tega se vidi naš dvojni odnos do tega problema. Pa tudi v tem, kako smo najprej obsojali ukrepe, ki so jih drugi izvajali (npr. na Madžarskem), mi jih pa zdaj kopiramo. V Sloveniji se opazi jasna ločina med tistim, kar je bilo v javnem diskurzu poimenovano kot prvi in drugi begunski val. Septembra nasprotovanja ni bilo videti, večina je prihod podpirala, aktivirala se je pomoč. V drugem valu pa se zgodi v Sloveniji pomembna sprememba – drugod v Evropi je bilo nekoliko drugače, čeprav so bili vzorci podobni. Po zaprtju madžarske meje, po vzpostavitvi ograje in hitrih sodišč za kazniva dejanja poškodovanja te ograje, ko se je prihod ljudi preusmeril čez Slovenijo in ko se je zdelo, da je stvar popolnoma ušla izpod kontrole, so se ljudje hitro prestavili na drugo stran. To je prehod iz nekega solidarnega pogleda do tega, da se na celotno situacijo gleda kot na varnostno vprašanje. Kaj se je vmes zgodilo? Ko se je zdelo, da zaradi večjega števila ljudi, ki so prihajali, razmere niso več kod nadzorom, se je to izkoristilo za pridobivanje političnih točk. Zaradi podob iz medijev je ljudem postalo jasno, da to ni več humanitarno vprašanje, tudi ne vprašanje policije, torej civilno vprašanje, ampak da je to vprašanje, ki ga mora reševati vojska s puškami. Ko vse to seštejemo, ni čudno, da ljudje nekoga, za katerega ti da oblast signal, da ga je treba sprejeti z ograjo in vojaki, razumejo kot nekoga, ki je sovražen. (…) In kaj se zgodi? To postane teren, kjer se da pridobivati počeni politične točke. To se je zgodilo v Sloveniji v pol leta: sredina se je postavila na desno, desnica pa na skrajno desno. Pred pol leta si nismo niti predstavljati, da bomo v tem prostoru kdaj govorili o odvzemu premoženja in denarja, ljudem, ki bežijo pred vojno. Nismo si predstavljali, da se bodo ljudje mobilizirali in šli na ulice zaradi nasprotovanja nastanitvenih centrov. Pa se je zgodilo prav to. ”

Tudi v Nemčiji sta se politični in javni diskurz nagnila v smer bolj odklonilnega odnosa do tujcev. O tem naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž:

Sogovorniki so opozorili, da ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji in Evropi več diskurzov do tujcev. Zakaj je med njimi začel prevladovati odklonilni diskurz?
Dr. Mitja Žagar: “Zaradi odsotnosti strategije, resnega in logičnega razmisleka, zakaj je do te situacije prišlo. Situacija na Bližnjem Vzhodu, ki je vir vala prisiljenih migracij, je namreč v manjši meri avtohtona, ampak je v večji meri rezultat intervencije od zunaj. Za politike Zahoda in Rusije je značilen za izrazito kratek in ozek pristop: imamo problem, naredimo to in to, da bomo zaščitili svoje interese. Problem našega diskurza je prav ta, da se ne zavedamo te širšega konteksta in da gasilska situacija ne bo rešila težav na Bližnjem vzhodu, ampak jih še poglobila, in da lahko eksplodira predstava Evrope, ki se je gradila zadnjih pet, šest desetletij. Na žalost se glasov, ki opozarjajo na širše dimenzije krize, ne sliši dovolj, prav tako ne tistih, ki imajo ideje (npr. Marshallov plan za Bližnji Vzhod). V veliki meri ima to opravka tudi s političnimi voditelji, politiki na Zahodu, ki jih zanimajo le 4, 5-letna volilna obdobja, njihov imidž v medijih in jih neki strateški, dolgoročni pogledi sploh ne zanimajo več.”

Tudi dr. Primož Šterbenc je prepričan, da se vzročno-posledične povezave zanemarjajo: “Pri razbijanju protiislamskih tendenc je treba poudariti, da je Zahod velik del tega požara povzročil sam. Napad na Afganistan in predvsem napak na Irak sta odprla grozljivo Pandorino skrinjico, grozljiv sunitsko-šiitski konflikt, ki ne kaže, da se bo kmalu končal. Kar je še treba poudariti, je, da ravno te stranke v Sloveniji, ki so bile takrat blizu stališčem, da je treba vojaško urejati razmere, blizu idejam Busheve administracije, so danes tiste, ki najbolj vpijejo proti beguncem. (…) Treba je pomagati okoliškim državam, tudi s finančnimi sredstvi, a tu se spet pojavi problem, kako zagotoviti denar. Na drugi strani pa Evropa vsako leto izgubi tisoč milijard dolarjev zaradi utaje davkov oz. prelivanja denarja v davčne oaze.”

Dr. Mitja Žagar: “Vsaka radikalizacija diskurza je izjemno problematična, ker so žrtve zmeraj manjšine in to še dodatno otežuje integracijo in vključevanje, ker prihaja do polarizacije. Radikalizacija diskurza, tako levega kot desnega, čeprav se mi zdi deset trenutno bolj problematičen in nevaren, zamegli tudi občutek spodobnosti v družbi, kaj je prav in kaj narobe, ter še bolj razbija sistem vrednot.”

Dr. Marina Lukšič Hacin: “To, kar me danes skrbi, je to, da so se zelo okrepili glasovi proti. Da so na pozicijah ljudje, ki imajo držo proti in ki s svojimi odločitvami ne samo postavljajo zadevo v smeri militarizacije, temveč uvajajo totalitarizem tudi znotraj delovanja naše demokratične družbe. To, kar se danes dogaja, ni nujno da bo ostalo le na ravni odnosa mi : ljudje, ki prihajajo, ampak postopoma prehaja v pore načina življenja nas, ki smo tukaj.”

O integraciji, rešitvah in vlogi Nemčije dr. Mitja Žagar, dr. Primož Šterbenc in dr. Bučar Ručman:

Nemčija se že ukvarja tudi z vprašanjem integracije, pri tem pa ne želi delati istih napak kot v 60. letih, pravi naša dopisnica Polona Fijavž:


26.03.2020

Prostovoljci v času epidemije koronavirusa

Državljani so lahko vključeni v strukture za zaščito, reševanje in pomoč ne le v obliki poklicnih in dolžnostnih sil, ampak tudi kot prostovoljci. Prostovoljne enote so organizirane pri nevladnih, predvsem humanitarnih organizacijah. V pogovoru z gosti bomo predstavili, kako prostovoljci na terenu delujejo v obdobju boja z epidemijo koronavirusa in kako njihovo delovanje koordinirajo v občinskih štabih civilne zaščite. Voditelj bo Aleš Ogrin. Gostje bodo: - Robert Kus, vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo na MOL, - Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, - Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, - in Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas.


25.03.2020

Milijardno posredovanje države za preprečitev zloma gospodarstva in družbe maja

V odgovor na zaustavitev gospodarstva in javnega življenja zaradi epidemije koronavirusa je vlada zasnovala 2 milijardi evrov vreden sveženj ukrepov za podjetja in prebivalstvo. Odpis dajatev, nadomestila plač in bolniških, dodatki, odlogi davkov in drugo naj bi pomagali ohraniti podjetja, delovna mesta, socialno stabilnost ter potenciale v znanosti, kulturi in družbi v splošnem. Bodo ukrepi izvedljivi in učinkoviti, kaj še manjka in kako jih bomo plačali? O tem voditeljica Maja Derčar s predstavniki vlade, gospodarstva, sindikatov in drugih. Gostje: – Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup – Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič – Član vladne svetovalne skupine, ekonomist Marko Jaklič


24.03.2020

Izsiljeno šolanje na daljavo

Učenci in dijaki se drugi teden šolajo na daljavo prek spletnih platform. Z novim izzivom so se šolarji in njihovi starši ter učitelji spopadli čez noč. Ob tem je treba vedeti, da so v državi območja, kjer imajo težave z dostopom do interneta, ponekod vse družine nimajo računalnika, kaj šele več teh v gospodinjstvu. Kako se izobražujejo na daljavo otroci priseljenci in kako tisti s posebnimi potrebami? Kako uspešni so vsi, v tokratni oddaji Nataša Lang z dopisniki in gosti. Gosta: – dr. Eva Klemenčič, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu – dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo


23.03.2020

Evropsko gospodarstvo je zastalo, napovedani so rekordni svežnji pomoči

Evropsko gospodarstvo se je zaradi koronavirusa tako rekoč ustavilo. Evropska centralna banka in Evropska unija skušata omiliti največjo gospodarsko tragedijo po 2. svetovni vojni z roko v roki med monetarno in fiskalno politiko. O razmerah v gospodarstvu in ukrepih, tudi v finančnem sektorju – bankah, zavarovalnicah, borzi – v Studiu ob 17ih Urška Jereb in sogovorniki. V etru, na spletu in v podkastu! Predvideni gostje: – Marko Pahor, profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani - Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi – Uroš Čufer, nekdanji finančni minister – Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije (posnet pogovor) – Peter Ješovnik, državni sekretar na Ministrstvu za finance (posnet pogovor).


20.03.2020

Šport v karanteni

Športni svet se je tako kot javno življenje zaustavil. V domačih foteljih lahko tako spremljamo le kakšne posnetke starih prenosov in športnih vrhuncev. Kakšna pa je športna sedanjost? Kako športni svet rešuje nastale razmere zaradi koronavirusa? Kako se znajdejo športniki, ki so v strogi karanteni in kako svoje olimpijske nastope načrtujejo slovenski olimpijci? Kakšne posledice bo to prineslo in kako bomo na šport gledali v prihodnosti? Odgovore s športniki, funkcionarji in sodelavci išče Boštjan Reberšak.


19.03.2020

Okuženi planet

Razsežnost širitve novega koronavirusa v Evropi še ni dosegla vrhunca. Ne v Italiji, po kateri je pandemija udarila najmočneje, kaj šele v drugih evropskih državah, kamor se kriza seli s tednom ali dvema zamika. A medtem ko se svet šele pripravlja na najhujše, se na Kitajskem, od koder je virus začel svojo globalno pot, življenje počasi vrača v stare tirnice. Kaj se lahko naučimo iz kitajskega primera, se ob izbruhih na različnih koncih sveta pojavljajo enaki vzorci? Kako so ukrepali na posameznih koncih in kakšni so učinki ukrepov? V Studiu ob 17-ih o tem z informacijami iz prve roke, avtor Luka Robida, naši dopisniki in drugi izbrani gostje.


18.03.2020

Epidemija in kultura. Kako se s tem spoprijemajo kulturne ustanove in ustvarjalci.

Korona virus je spremenil naša življenja tudi na področju kulture. O tej spremembi, težavah, izzivih in možnih odgovorih na vprašanje 'kako naprej', smo govorili v tokratnem Studiu ob 17-ih. Kaj čaka velike kulturne ustanove in kako brezupen je položaj samozaposlenih v kulturi? Voditelj Marko Golja se je o tem pogovarjal z direktorjem Slovenskega narodnega gledališča Maribor Danilom Roškerjem, pobudnico Apela Vladi Republike Slovenije za pomoč samozaposlenim zaradi posledic epidemije koronavirusa Majo Megla in podpredsednikom Asociacije Urošem Vebrom.


17.03.2020

Zdravstvo v najhujši krizi

Širjenje koronavirusa je močno prizadelo zdravstvo. Delo je zelo spremenjeno, odpovedani so vsi nenujni pregledi in posegi, mrzlično se zbira zaščitna oprema in respiratorji, pripravljajo dodatne kapacitete za okužene s težkim potekom bolezni, aktivirani so vsi zaposleni in marsikje je že čutiti preobremenjenost. Kakšna je organizacija dela v vašem kraju, kakšna so navodila bolnikom, kaj se odpoveduje in kaj ne, kako so bolnišnice in zdravstveni domovi pripravljeni … Vse lokalne informacije na enem mestu s Snežano Ilijaš in našimi dopisniki.


16.03.2020

Nova vlada in ukrepi za blažitev krize

Dobavne verige so motene, evropske države zapirajo meje, negativni vplivi na gospodarstvo se kopičijo. Država hiti z napovedjo spodbud za podjetja in posameznike. Bodo te zadostne, pravočasne, ustrezne? Ali drsimo v recesijo, se nam obeta globalni krč, lahko spodbude zaustavijo takšen razvoj dogodkov in bo sledilo okrevanje v drugi polovici leta? O ukrepih vlade za blažitev posledic krize Zdenka Bakalar s strokovnjaki v Studiu ob 17-ih.


13.03.2020

Koronavirus in preskrba s hrano

Po prvih zavrnitvah izvoza mleka v Italijo, ki je v karanteni, je jasno, da posledice korona virusa lahko prizadenejo tudi agroživilske verige. Trenutno preskrba s hrano ni motena in kmetijsko ministrstvo skupaj s členi verige pripravlja ukrepe, da bi tako ostalo tudi v primeru dalj časa trajajočih izrednih razmer. Kakšne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa so uvedli agroživilskih podjetjih? Bo to vodilo v večjo samooskrbo? O tem Jernejka Drolec in gosti: - Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; - Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije; - Mariča Lah, Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije; - Aleš Kuhar, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete.


12.03.2020

Razglašena epidemija, koronavirus zapira vrata šol

Tudi Slovenija se pridružuje več kot 20-im državam, v katerih so zaradi koronavirusa zaprte vzgojno-izobraževalne ustanove. V zvezi s tem se odpirajo številna vprašanja. Starše, učitelje, ravnatelje zanima, kako naj ukrepajo in kakšne bodo posledice. Kako bo na primer z maturo oziroma pripravami nanjo? O sprejetih odločitvah, navodilih in priporočilih bomo govorili v tokratni oddaji. Špela Šebenik bo gostila ministra za šolstvo ter predstavnike staršev, učiteljev in šol. Gostje: - minister za šolstvo in šport Jernej Pikalo, - direktor Zavoda RS za šolstvo, Vinko Logaj, - predsednik Zveza aktivov svetov staršev Anton Meden - predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan.


11.03.2020

Kako urediti umetno inteligenco, da bo korist in ne grožnja ljudem

Razvoj umetne inteligence obljublja večjo energetsko učinkovitost, boljšo varnost in udobnejše življenje. Tako nas prepričujejo tehnološki velikani, med katerimi pa ni evropskih. To je treba spremeniti, je te dni v digitalno strategijo zapisala Evropska komisija, pa tudi, da mora imeti digitalna preobrazba pozitivne učinke na ljudi. Kako regulirati razvoj umetne inteligence, da bo orodje in ne orožje homo sapiensa v 21. stoletju? O vlogi Evropske unije pri tem, globalnih smernicah in mestu Slovenije pri vsem tem Urška Henigman in gosti Studia ob sedemnajstih: – dr. Dunja Mladenić, vodja Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, – dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijskem pooblaščencu, in – glasnik digitalnih tehnologij Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan.


10.03.2020

Nevarni in plastični odpadki postajajo okoljske bombe

Po odločitvi gradbene inšpekcije, da so Kemisovi po požaru obnovljeni objekti črna gradnja, bo morala vrhniška družba za krajše ali daljše obdobje zapreti vrata, ob tem pa se bo že tretjič zgodilo, da se bodo nevarni odpadki kopičili v komunalah in zbirnih centrih. Edino podjetje, ki se z njihovim prevzemom še ukvarja, namreč nima zadostnih zmogljivosti, v njem pa je lani tudi dvakrat gorelo. Prav tako se kopiči odpadna embalaža, ki jo pristojne družbe prevzemajo z zamudo in v premajhnih količinah. O tem, kakšne rešitve načrtujemo glede nevarnih in nenevarnih odpadkov in kako – poleg sežiga – jih je mogoče še uporabiti, v današnji oddaji. Voditeljica Erna Strniša, s terena dopisnici Suzana Vahtarič in Nina Brus ter gostje v studiu: - Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor - Marko Zidanšek, direktor javnega podjetja za ravnanje z odpadki Simbio - Gašper Gantar, direktor Visoke šole za varstvo okolja.


09.03.2020

Ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa

Po potrditvi prvih primerov okužb z novim koronavirusom v Sloveniji so pristojni v soboto odredili prepoved prireditev v zaprtih prostorih za več kot 500 ljudi in sprejeli niz drugih ukrepov in priporočil. Te so sproti prilagajali razvoju dogodkov, tveganje za okužbo so na zdravstvenem ministrstvu ocenili kot zelo visoko in napovedali sejo sveta za nacionalno varnost. O konkretnih ukrepih, ravnanju v različnih situacijah in posledicah bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Heleno Lovinčič.


06.03.2020

Oglasni panoji ob cestah in ulicah vznemirjajo

Slovensko krajino so preplavili oglasni panoji, s katerimi nam ponudniki skoraj že na vsakem koraku skušajo pokazati, kaj ponujajo. Ko poslušamo radio, gledamo televizijo ali smo na svetovnem spletu, oglase lahko preskočimo, jih zapremo, a ko zapustimo dom, jim v javnem prostoru le stežka ubežimo. Zaradi oglasnih panojev slovenska krajina ni več to, kar je bila. V tokratni oddaji nas med drugim zanima, kdo je odgovoren za vse več oglasnih panojev, kako se po občinah soočajo s tem problemom in kako ti ogrožajo prometno varnost? Voditeljica Simeona Rogelj odgovore išče s štirimi gostjami. Gostje: - generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Barbara Radovan, - mag. Nataša Kovše iz Službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo pri DARS-u, - krajinska arhitektka Darja Matjašec iz Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete in - vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Škofja Loka Tatjana Bernik.


05.03.2020

Migracije znova v ospredju mednarodne politike

Turški predsednik Erdogan je nedavno naznanil, da je Turčija sirskim beguncem odprla vrata v Evropo. Kot razloga je navedel preveliko število beguncev v Turčiji in humanitarno krizo v sirski pokrajini Idlib. Proti meji z Grčijo se je takoj odpravilo več deset tisoč ljudi. O razmerah na grško-turški meji, o pripravljenosti balkanskih držav in Slovenije na morebiten prihod večjega števila migrantov in o odzivu Evropske unije voditelj Blaž Ermenc z našimi dopisniki in gosti v studiu. Gostje: - Marko Lovec, Fakulteta za družbene vede, - Anton Travner, Inštitut DCAF Ljubljana, - Jelko Kacin, Ministrstvo za zunanje zadeve, - Lado Bradač, Ministrstvo za notranje zadeve.


04.03.2020

Po volilnem supertorku v Združenih državah Amerike

Supertorek ali volitve kandidata za predsedniško nominacijo demokratov v kar 14 ameriških zveznih državah nakazujejo usmeritev demokratske kampanje v boju za položaj predsednika Združenih držav Amerike. Kdo so favoriti supertorka, kdo je najsprejemljivejši kandidat za demokratske volivce in kdo se lahko enakovredno poda v tekmo s predsednikom Donaldom Trumpom? O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnikom Andrejem Stoparjem in gosti. Gosti: – nekdanji zunanji minister in veleposlanik v Združenih državah Dimitrij Rupel, – nekdanja dopisnica iz Združenih držav in urednica Metine liste Nataša Briški, – nekdanji dopisnik iz Združenih držav Edvard Žitnik.


03.03.2020

Državni zbor o mandatarju za sestavo nove vlade

Le dober mesec po odstopu Marjana Šarca s funkcije predsednika vlade, državni zbor danes odloča o tem, ali bo Janez Janša tretjič dobil priložnost za vodenje vlade. SDS tokrat koalicijo sestavlja še s tremi strankami N.Si, SMC in Desus-om. Glasov naj bi bilo dovolj. Danes bo storjen prvi korak, kateri bodo naslednji in kdaj bomo dobili novo vlado? Dogajanja v parlamentu bomo spremljali in komentirali z našimi poročevalci iz državnega zbora in komentatorji v studiu. Gostje: - ustavni pravnik dr. Igor Kaučič s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič - politični analitik Andraž Zorko.


02.03.2020

Kako (ne)pravično je slovensko šolstvo

Mladi s slabšim socialno-ekonomskim statusom so izpostavljeni večjemu tveganju za slabše učne dosežke in manjše možnosti za prehod v zahtevnejše izobraževalne programe. Raziskave vedno znova potrjujejo, da so ocene in dosežki na nacionalnem preverjanju znanja ali maturi odvisni od okolja, iz katerega izvira učenec, zato se sprašujemo, kako pravičen je naš šolski sistem. Strokovnjaki poudarjajo, da sta za učinkovito šolstvo pomembni tako kakovost kot pravičnost. Kaj to sploh je, zakaj je pomembno, da o tem govorimo, in kako zagotoviti bolj pravično šolstvo? Odgovore iščejo voditeljica Špela Šebenik in gostje v studiu: - državna sekretarka Martina Vuk iz MIZŠ, - svetovalna delavka na OŠ Podbočje, Alenka Košak, - direktor RIC-a, dr. Darko Zupanc, - dr. Mitja Sardoč s Pedagoškega inštituta, - Marjeta Doupona, Familiylab.


28.02.2020

Kam z odpadki?

Težave z odpadki postajajo vse hujše in odpirajo številna vprašanja o učinkovitosti države na tem področju. Kritike zadevajo predvsem odsotnost celovite in resne strategije ravnanja z odpadki, oprijemljive načrte za zmanjšanje izpustov v okolje, vse glasnejša so opozorila zdravstvene stroke in naravovarstvenikov na nevarnosti sežiga, predvsem pa sosežiga odpadkov v pečeh cementarne ali termoelektrarne. O tem, kje in kako iskati rešitve brez še večjega obremenjevanja okolja in zdravja ljudi, bodo govorili Valter Pregelj in gosti Studia ob 17-ih: - Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani; - Tanja Boljte, generalna direktorica Direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, - izr. prof. dr. Andrej Senegačnik, fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, in - Uroš Macerl, društvo Eko krog.


Stran 59 od 231
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov