Begunska kriza je tik pred humanitarno katastrofo, med številnimi prebežniki je množica otrok brez spremstva. Kaj se dogaja s to najbolj ranljivo skupino na poti? V Sloveniji je nastanjenih 32 mladoletnikov brez spremstva, ki v Sloveniji iščejo boljše in varnejše življenje. Čeprav so obravnavani drugače kot odrasli, je vseeno še premalo poskrbljeno za to najranljivejšo skupino prebežnikov. Ne le s strani sistema – dogodki v Kranju govorijo tudi o tem, da pozabljamo, da so otroci begunci najprej otroci. Otroci, ki potrebujejo skrb in pomoč, drugače se lahko hitro znajdejo v rokah nepridipravov in kriminalnih združb. Po podatkih Europola se je namreč za vsaj 10 tisoč otroki migrantov, ki so prestopili prag Evrope, izgubila vsaka sled. So odšli v kakšno drugo državo na lastno pest ali so postali žrtve trgovine z ljudmi? Večino bo travmatična izkušnja zaznamovala za vse življenje. O tem v Studiu ob 17ih s Špelo Šebenik.

Begunska kriza je tik pred humanitarno katastrofo, med prebežniki pa je več kot četrtina mladoletnikov. Mnogi med njimi potujejo sami – več kot 83 tisoč jih je bilo lani registriranih kot mladostnikov brez spremstva ali ločenih od svojih družin. Kaj se dogaja s to najbolj ranljivo skupino na poti in ko pridejo na varno – na primer v Slovenijo?
Pri nas je nastanjenih 32 mladoletnikov brez spremstva, ki v Sloveniji iščejo boljše in varnejše življenje. 21 jih živi v Azilnem domu, v kriznih centrih po državi 11. Čeprav naj bi bile njihove prošnje in postopki obravnavani prednostno in po načelu največje otrokove koristi, je to v praksi težko izvedljivo. Za to najranljivejšo skupino prebežnikov je še premalo poskrbljeno. Ne le s strani sistema – dogodki v Kranju govorijo tudi o tem, da pozabljamo, da so otroci begunci najprej otroci. Otroci, ki potrebujejo skrb in pomoč, drugače se lahko hitro znajdejo v rokah nepridipravov in kriminalnih združb. Po podatkih Europola se je namreč za vsaj 10 tisoč otroki migrantov, ki so prestopili prag Evrope, izgubila vsaka sled. So odšli v kakšno drugo državo na lastno pest ali so postali žrtve trgovine z ljudmi?

O tem v Studiu ob 17ih s Špelo Šebenik in gosti oddaje. To so: dr. Danijela Frangež s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, Špela Majcen iz Agencije ZN za begunce -UNCHR, Barbara Marič iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Katjuša Popović, društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi, Marina Uzelac iz Slovenske Filantropije – združenja za promocijo prostovoljstva in dr. Damijan Štefanc, predsednik Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, izredni profesor na oddelku za Pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete.
Slišali bomo lahko tudi dopisnico iz Rima Mojco Širok, saj se je za kar 5 tisoč otroki sled izgubila prav v Italiji. V sosednji državi pa imajo tudi primere dobrih praks – Mirjam Muženič je obiskala slovenski Dijaški dom Srečka Kosovela v Trstu, kjer deluje tako vrtec kot šola, pri njih pa živi tudi 30 mladostnikov brez spremstva.