Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Begunska kriza je tik pred humanitarno katastrofo, med številnimi prebežniki je množica otrok brez spremstva. Kaj se dogaja s to najbolj ranljivo skupino na poti? V Sloveniji je nastanjenih 32 mladoletnikov brez spremstva, ki v Sloveniji iščejo boljše in varnejše življenje. Čeprav so obravnavani drugače kot odrasli, je vseeno še premalo poskrbljeno za to najranljivejšo skupino prebežnikov. Ne le s strani sistema – dogodki v Kranju govorijo tudi o tem, da pozabljamo, da so otroci begunci najprej otroci. Otroci, ki potrebujejo skrb in pomoč, drugače se lahko hitro znajdejo v rokah nepridipravov in kriminalnih združb. Po podatkih Europola se je namreč za vsaj 10 tisoč otroki migrantov, ki so prestopili prag Evrope, izgubila vsaka sled. So odšli v kakšno drugo državo na lastno pest ali so postali žrtve trgovine z ljudmi? Večino bo travmatična izkušnja zaznamovala za vse življenje. O tem v Studiu ob 17ih s Špelo Šebenik.
Begunska kriza je tik pred humanitarno katastrofo, med prebežniki pa je več kot četrtina mladoletnikov. Mnogi med njimi potujejo sami – več kot 83 tisoč jih je bilo lani registriranih kot mladostnikov brez spremstva ali ločenih od svojih družin. Kaj se dogaja s to najbolj ranljivo skupino na poti in ko pridejo na varno – na primer v Slovenijo?
Pri nas je nastanjenih 32 mladoletnikov brez spremstva, ki v Sloveniji iščejo boljše in varnejše življenje. 21 jih živi v Azilnem domu, v kriznih centrih po državi 11. Čeprav naj bi bile njihove prošnje in postopki obravnavani prednostno in po načelu največje otrokove koristi, je to v praksi težko izvedljivo. Za to najranljivejšo skupino prebežnikov je še premalo poskrbljeno. Ne le s strani sistema – dogodki v Kranju govorijo tudi o tem, da pozabljamo, da so otroci begunci najprej otroci. Otroci, ki potrebujejo skrb in pomoč, drugače se lahko hitro znajdejo v rokah nepridipravov in kriminalnih združb. Po podatkih Europola se je namreč za vsaj 10 tisoč otroki migrantov, ki so prestopili prag Evrope, izgubila vsaka sled. So odšli v kakšno drugo državo na lastno pest ali so postali žrtve trgovine z ljudmi?
O tem v Studiu ob 17ih s Špelo Šebenik in gosti oddaje. To so: dr. Danijela Frangež s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, Špela Majcen iz Agencije ZN za begunce -UNCHR, Barbara Marič iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Katjuša Popović, društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi, Marina Uzelac iz Slovenske Filantropije – združenja za promocijo prostovoljstva in dr. Damijan Štefanc, predsednik Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, izredni profesor na oddelku za Pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete.
Slišali bomo lahko tudi dopisnico iz Rima Mojco Širok, saj se je za kar 5 tisoč otroki sled izgubila prav v Italiji. V sosednji državi pa imajo tudi primere dobrih praks – Mirjam Muženič je obiskala slovenski Dijaški dom Srečka Kosovela v Trstu, kjer deluje tako vrtec kot šola, pri njih pa živi tudi 30 mladostnikov brez spremstva.
4602 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Begunska kriza je tik pred humanitarno katastrofo, med številnimi prebežniki je množica otrok brez spremstva. Kaj se dogaja s to najbolj ranljivo skupino na poti? V Sloveniji je nastanjenih 32 mladoletnikov brez spremstva, ki v Sloveniji iščejo boljše in varnejše življenje. Čeprav so obravnavani drugače kot odrasli, je vseeno še premalo poskrbljeno za to najranljivejšo skupino prebežnikov. Ne le s strani sistema – dogodki v Kranju govorijo tudi o tem, da pozabljamo, da so otroci begunci najprej otroci. Otroci, ki potrebujejo skrb in pomoč, drugače se lahko hitro znajdejo v rokah nepridipravov in kriminalnih združb. Po podatkih Europola se je namreč za vsaj 10 tisoč otroki migrantov, ki so prestopili prag Evrope, izgubila vsaka sled. So odšli v kakšno drugo državo na lastno pest ali so postali žrtve trgovine z ljudmi? Večino bo travmatična izkušnja zaznamovala za vse življenje. O tem v Studiu ob 17ih s Špelo Šebenik.
Begunska kriza je tik pred humanitarno katastrofo, med prebežniki pa je več kot četrtina mladoletnikov. Mnogi med njimi potujejo sami – več kot 83 tisoč jih je bilo lani registriranih kot mladostnikov brez spremstva ali ločenih od svojih družin. Kaj se dogaja s to najbolj ranljivo skupino na poti in ko pridejo na varno – na primer v Slovenijo?
Pri nas je nastanjenih 32 mladoletnikov brez spremstva, ki v Sloveniji iščejo boljše in varnejše življenje. 21 jih živi v Azilnem domu, v kriznih centrih po državi 11. Čeprav naj bi bile njihove prošnje in postopki obravnavani prednostno in po načelu največje otrokove koristi, je to v praksi težko izvedljivo. Za to najranljivejšo skupino prebežnikov je še premalo poskrbljeno. Ne le s strani sistema – dogodki v Kranju govorijo tudi o tem, da pozabljamo, da so otroci begunci najprej otroci. Otroci, ki potrebujejo skrb in pomoč, drugače se lahko hitro znajdejo v rokah nepridipravov in kriminalnih združb. Po podatkih Europola se je namreč za vsaj 10 tisoč otroki migrantov, ki so prestopili prag Evrope, izgubila vsaka sled. So odšli v kakšno drugo državo na lastno pest ali so postali žrtve trgovine z ljudmi?
O tem v Studiu ob 17ih s Špelo Šebenik in gosti oddaje. To so: dr. Danijela Frangež s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, Špela Majcen iz Agencije ZN za begunce -UNCHR, Barbara Marič iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Katjuša Popović, društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi, Marina Uzelac iz Slovenske Filantropije – združenja za promocijo prostovoljstva in dr. Damijan Štefanc, predsednik Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, izredni profesor na oddelku za Pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete.
Slišali bomo lahko tudi dopisnico iz Rima Mojco Širok, saj se je za kar 5 tisoč otroki sled izgubila prav v Italiji. V sosednji državi pa imajo tudi primere dobrih praks – Mirjam Muženič je obiskala slovenski Dijaški dom Srečka Kosovela v Trstu, kjer deluje tako vrtec kot šola, pri njih pa živi tudi 30 mladostnikov brez spremstva.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Je na obzorju nova oboroževalna tekma? To se sprašujejo številni analitiki, potem ko sta Washington in Moskva odstopila od pogodbe o prepovedi raket srednjega dosega, sklenjene v obdobju hladne vojne. Tveganje se stopnjuje tudi ob krepitvi kitajskih vojaških mišic. Smo v Evropi še naprej na prepihu med ZDA in Rusijo?
Valentín Vodnik, prvi oziroma eden od prvih na številnih področjih: prvi kanonizirani slovenski pesnik, začetnik slovenskega novinarstva s časnikom Lublanske novice, avtor prve v slovenščini pisane slovnice, slovaropisec, začetnik slovenske strokovne terminologije na več področjih; slavljen, a včasih tudi pozabljen, vsekakor pa zaslužen za marsikaj, iz česar so rasli rodovi po njem … Vodnikovo leto, posvečeno 200-ti obletnici njegove smrti, je priložnost, da se znova ozremo na njegovo delo. Avtor bo Vlado Motnikar.
Tri mesece po lokalnih volitvah pregledujemo, kako so novoizvoljeni župani zagrizli v delo, kako sestavljajo koalicije, kakšni okostnjaki so jih čakali v omarah … Ponekod se zapleta. V Kopru se je povolilna zgodba razpletla šele pred dnevi, v Šmarjeških Toplicah se še ni. Današnjo oddajo namenjamo lokalni politiki. Gostimo koprskega, mariborskega in piranskega župana ter preverjamo ali izvoljeni predstavniki ljudstva že uresničujejo obljube. Voditeljica Tjaša Škamperle.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V starajoči se Evropi se bíje boj za dobre kadre. Bogatejši zahod nadarjene z vzhoda vabi z enosmernimi vozovnicami, ključni so boljše plače in pogoji za razvoj. Bo Slovenija končna ali le začetna postaja za najbolj izobražene in nadarjene delavce, kateri so magneti za nove rodove na trgu dela in kakšnih delovnih mest si želimo - o vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Ivanovič.
Afera s spornim poljskim mesom je pri potrošnikih sprožila vrsto vprašanj o kakovosti mesa, ki ga jemo, in komu naj sploh zaupamo. Zato v Studiu ob 17-ih preverjamo nadzor nad mesom in odgovarjamo na vprašanje, kaj se z njim dogaja na svetovnem trgu. V Sloveniji vzgojeno meso je, kot nam zagotavljajo, najbolj kakovostno; bo treba spremeniti pravila o javnem naročanju, da ga bodo imeli tudi v vrtcih, šolah in bolnišnicah? Kako prepoznati lokalno pridelano meso, katera znamka je zagotovilo, da gre za slovensko pridelano kakovostno meso? Z voditeljico Jernejko Drolec.
Sinoči so v Cankarjevem domu podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Ustvarjalcem, ki so ali s svojim življenjskim delom ali pa z vrhunskimi dosežki zadnjih let zaznamovali slovensko kulturo, lahko prisluhnete v Studiu ob 17-ih na Prvem programu. Z voditeljico Stašo Grahek.
Potem ko so se zvišale plače v javnem sektorju, je čas za to tudi v gospodarstvu. S tem se strinjajo tako podjetniki kot sindikati in vlada. A poti do tja so različne. Večina jih pelje prek davčnih razbremenitev zaposlenih. Kako in kdaj – o tem v tokratni oddaji, v kateri soočamo predstavnike različnih strani, a z istim ciljem.
Ameriški predsednik je imel redni letni nagovor letos, zaradi spora z demokrati glede financiranja zidu na meji z Mehiko, pozneje kot običajno. Ameriškemu gospodarstvu gre dobro, odnosi z Venezuelo pa so na robu vojne. V oddaji razčlenjujemo prvo polovico Trumpovega predsedniškega mandata. Koliko škode je sebi in ugledu Združenih držav povzročil s svojim neobičajnim vodenjem in zakaj nič ne kaže na to, da bi izgubil na predsedniških volitvah? Sicer pa Trump vztraja pri zidu na meji z Mehiko, carinah na kitajske izdelke in osamitvi Irana.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vladni dogovor z javnim sektorjem o višjih plačah se vse bolj pozna tudi v občinskih proračunih in denarnicah občank in občanov. Občine zatrjujejo, da dogovorjena višja povprečnina ne bo poravnala novih stroškov, trpele bodo tudi številne naložbe. Ali imajo občine še kaj manevrskega prostora? Kakšen znesek zadostuje za pokritje obveznih nalog in kako spremeniti način financiranja lokalne samouprave, da ne bo vseskozi odvisna od pogajanj z vlado? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih, voditelj Daniel Poslek.
Afera s spornim mesom bolnih krav – te so brez veterinarskega pregleda klali v poljski klavnici, meso pa kot neoporečno prodajali naprej – je dobila širše razsežnosti. Meso se je namreč znašlo v številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji v obliki mesnega pripravka za kebab. V umik in odpoklic je tako vključenih vse več držav. Ob tem se pojavljajo številna vprašanja, med drugimi, kakšna sta nadzor in preverjanje med državami in doma, kakšno je tveganje za zdravje ljudi, in navsezadnje, kako sploh vemo, kaj se znajde v javnih ustanovah od vrtcev do bolnišnic in na naših prodajnih policah.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Predsednik vlade Marjan Šarec je sprejel odstop ministra za kulturo Dejana Prešička. Dejal je, da kljub njegovim dosežkom ni mogoče spregledati, da so odnosi na ministrstvu tako slabi, da je nadaljnje delo ministra pod vprašajem. Kakšni so globlji vzroki odnosov na ministrstvu za kulturo? Verjetno so k razmeram pripomogle pogoste kadrovske menjave, desetletni zaostanki na sistemskem reševanju področja, finančni rezi …, nekaj pa tudi nepripravljenost širšega področja kulture na večje spremembe, ki prinašajo tudi negativne ukrepe. Kako globoka je torej kriza v kulturni politiki?
Venezuelo, ki je kljub največjim zalogam surove nafte na svetu v hudi gospodarski krizi in so jo zaradi pomanjkanja zapustili trije milijoni ljudi, pretresajo nemiri. Oblast je prevzel opozicijski voditelj Juan Guaido – tega so takoj podprle ZDA in nekaj držav v regiji. Na stran predsednika Nicolasa Madura, ki ga podpira vojska pa je stopila Mehika, Bolivija in Kuba skupaj z Rusijo in Turčijo. Nemirna Venezuela je na največji prelomnici v svoji novejši zgodovini.
Z rebalansom je vlada razdelila več kot 500 milijonov evrov, večino za plače, socialo, družinske prejemke, več bodo dobili tudi upokojenci. Bodo prilivi sledili optimistično zastavljeni porabi, ob tem, da se kopičijo znamenja upočasnitve gospodarske rasti? Koliko bo sploh ostalo za naložbe? Bo namesto načrtovanega presežka na koncu v državni blagajni primanjkljaj? Zakaj se vlada ne ozira na opozorila fiskalnega sveta o preveliki porabi? Tudi o tem v današnjem Studiu ob 17h z Zdenko Bakalar.
O prenovi Zadrževalnika Vogršček se govori že več kot desetletje, kmetje v Vipavski dolini pa so se morali vnovič sprijazniti z neuresničeno napovedjo v zvezi z začetkom obnove namakalnega sistema. Zakaj se dela na zadrževalniku niso začela jeseni, kot so jim obljubili, kdaj se bo desetletje agonije končalo? Kmetje želijo vedeti, ali lahko računajo na to, da bo voda v ceveh že pred bližajočo se namakalno sezono, dolgoročno pa naj bi namakalni sistem služil tudi za namakanje kmetijskih površin Zgornje Vipavske doline. Prav tako jih zanima ali bo voda neoporečna in primerna za namakanje.
Neveljaven email naslov