Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Psihologija množic v našem vsakdanu

30.03.2016

Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani tako množično podpirajo? Zakaj smo se Slovenci nedavno tako množično poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v ekstremizem? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo. Sodobnost sicer prinaša povsem novo formiranje množic. Telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Kljub temu nas begajo fenomeni množic, ki slepo sledijo nerazumnim idejam. Ali je uspeh Donalda Trumpa v tem, da je ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, sam pa predstavlja sanjsko življenje? Ali je iskanje smisla tisto, kar pripadnike islamskih skrajnežev – paradoksalno – peha v smrt? Katere so tiste sile v ljudeh, ki iz posameznikov ustvarjajo homogene množice? To je le nekaj vprašanj na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu Ob 17h. Naši sogovorniki bodo dr. Bogomil Ferfila iz Fakultete za družbene vede, Aljoša Bagola iz skupine Pristop, psiholog Iztok Žilavec in novinar ter raziskovalec sodobnih medijev Lenart J. Kučič. Oddajo pripravlja Martina Černe.

Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani in Američanke tako množično podpirajo? Zakaj so se Slovenci nedavno tako številčno poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v smrt? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo.

Kaj vse nas danes kot množico definira? So to družabna omrežja? Je to lahko uspešen športnik, kot je Peter Prevc, ki v nekem trenutku poenoti celo državo? Je to lahko čudna kombinacija protislovij, ki jo uteleša Donald Trump,  ali zgolj uničujoča ideja, ki vodi islamske skrajneže?

Če pogledamo zgodovino, pravi Aljoša Bagola, kreativni direktor skupine Pristop, je imela vsaka civilizacija svoj kreativni monopol, ki je programiral in definiral množice tistega časa. Zadnji večji kreativni monopol je bil Holywood. Danes je to Silicijeva dolina, ki oblikuje nova, moderna priporočila za obnašanje in kjer izumi Steva Jobsa še vedno kraljujejo. »Kot vsaka revolucija v zgodovini pa je tudi ta potrebovala svojega zastavonošo; v tem primeru je bila to ženska – Kim Kardashian, ki je Jobsov izum – kamero na sprednji strani zaslona, uporabila za t.i. selfie, ki je programiral milijarde ljudi na celem svetu«, še poudarja Aljoša Bagola. Pri definiranju obnašanja množic igra po njegovem mnenju najbolj pomembno vlogo kombinacija tehnologije, ki je sposobna spremeniti obnašanje ljudi in kreativnih monopolov, ki določajo trende.

Sodobnost je s svojim tehnološkim znanjem povzročila tudi povsem novo formiranje množic. Telefoni, mobilni telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Fenomen, ki obeleža sedanjost pa je dejstvo, da imamo hiper informiranost ljudi na eni strani in popolno indiferenco posameznikov na drugi strani.  Kot pojasnjuje novinar in raziskovalec medijev Lenart J. Kučič, še nikoli do sedaj nismo bili izpostavljeni takšni količini informacij in še nikoli do sedaj ni bilo v življenju tako malo smisla. Eden izmed osnovnih psiholoških mehanizmov človeka je iskanje potrditve in družabna omrežja nudijo ljudem ravno to, da lahko še za tako noro idejo, dilemo, strah ali katerokoli drugo čustvo najdeš toliko somišljenikov, ki ti dajejo občutek, da nisi sam. Lahko bi rekli, da so družabna omrežja mikro množice, vendar ne predstavljajo velikih gibanj, ki bi imela trajne učinke na širšo družbo. Kot še dodaja Lenart J. Kučič, ne smemo pozabiti na dejstvo, da se nobeno politično gibanje do sedaj ni formiralo preko interneta, temveč je v ozadju ogromno človeškega dela, tradicije, informiranosti, klasične organizacije in trdnih osebnih vezi.

Da družabna omrežja ne predstavljajo pravih množic meni tudi psiholog Iztok Žilavec, ki pravi, da je splet zgolj orodje, s katerim lahko ljudje lažje lansirajo svoje ideje. Množica nastane šele, ko se skupina somišljenikov fizično zbere na enem mestu, šele takrat lahko tudi govorimo o psiholoških mehanizmih in učinkih, ki se sprožijo v ljudeh, kadar so priključeni večji množici ljudi.

 

Še pred kratkim si je skoraj vsak Slovenec želel, da bi bil Peter Prevc. Kakšna je razlaga za tako masovno identifikacijo nekega naroda z uspešnim športnikom? Ljudje stremimo k temu, da se dobro počutimo, pravi psiholog Iztok Žilavec in ko podpiramo športnika, ki je uspešen, enostavno postanemo del tega uspeha. Hkrati se ljudje večinoma identificiramo s tistimi osebami, za katere menimo, da bi lahko njihove uspehe, v neki drugi situaciji, dosegli tudi sami. Uspešen športnik ne moreš postati preko zvez in poznanstev. Pri športnikih je uspeh vedno posledica nekega osebnega truda, zato se ljudje tako zlahka z njimi tudi poistovetijo.

Uspeh kot magnet privlačnosti pa deluje tudi pri Donaldu Trumpu, milijarderju z domnevno sanjskim stilom življenja, ki ga (kot izgleda) na njegovi poti v predsedniško palačo, zaenkrat ne more zaustaviti nihče. Kot pravi, dr. Bogomil Ferfila, Donald Trump nima izdelanega ne ekonomskega instrumenatrija, ne političnih in ne varnostnih politik. Hkrati pa množica, ki jo nagovarja v veliki meri sploh ne zahteva racionalnih politik, temveč se zadovoljuje s frazami, dovtipi, žaljivkami in šalami. S tem se strinja tudi Iztok Žilavec, ki pojasnjuje, da Trump v ljudeh enostavno sproža negativna čustva in je zato tudi popularen. Njegov uspeh je seveda v veliki meri povezan tudi z dejstvom, da obvlada medije, ki so mu letos namenili za 3 milijarde več medijskega prostora kot vsem ostalim. Hkrati pa je dolgočasno ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, v predvolilno kampanjo pa vnesel vznemirljivost, šokantnost in kontraverznost, ki tudi sicer poganjajo medijsko industrijo.


Studio ob 17.00

4599 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Psihologija množic v našem vsakdanu

30.03.2016

Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani tako množično podpirajo? Zakaj smo se Slovenci nedavno tako množično poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v ekstremizem? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo. Sodobnost sicer prinaša povsem novo formiranje množic. Telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Kljub temu nas begajo fenomeni množic, ki slepo sledijo nerazumnim idejam. Ali je uspeh Donalda Trumpa v tem, da je ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, sam pa predstavlja sanjsko življenje? Ali je iskanje smisla tisto, kar pripadnike islamskih skrajnežev – paradoksalno – peha v smrt? Katere so tiste sile v ljudeh, ki iz posameznikov ustvarjajo homogene množice? To je le nekaj vprašanj na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu Ob 17h. Naši sogovorniki bodo dr. Bogomil Ferfila iz Fakultete za družbene vede, Aljoša Bagola iz skupine Pristop, psiholog Iztok Žilavec in novinar ter raziskovalec sodobnih medijev Lenart J. Kučič. Oddajo pripravlja Martina Černe.

Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani in Američanke tako množično podpirajo? Zakaj so se Slovenci nedavno tako številčno poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v smrt? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo.

Kaj vse nas danes kot množico definira? So to družabna omrežja? Je to lahko uspešen športnik, kot je Peter Prevc, ki v nekem trenutku poenoti celo državo? Je to lahko čudna kombinacija protislovij, ki jo uteleša Donald Trump,  ali zgolj uničujoča ideja, ki vodi islamske skrajneže?

Če pogledamo zgodovino, pravi Aljoša Bagola, kreativni direktor skupine Pristop, je imela vsaka civilizacija svoj kreativni monopol, ki je programiral in definiral množice tistega časa. Zadnji večji kreativni monopol je bil Holywood. Danes je to Silicijeva dolina, ki oblikuje nova, moderna priporočila za obnašanje in kjer izumi Steva Jobsa še vedno kraljujejo. »Kot vsaka revolucija v zgodovini pa je tudi ta potrebovala svojega zastavonošo; v tem primeru je bila to ženska – Kim Kardashian, ki je Jobsov izum – kamero na sprednji strani zaslona, uporabila za t.i. selfie, ki je programiral milijarde ljudi na celem svetu«, še poudarja Aljoša Bagola. Pri definiranju obnašanja množic igra po njegovem mnenju najbolj pomembno vlogo kombinacija tehnologije, ki je sposobna spremeniti obnašanje ljudi in kreativnih monopolov, ki določajo trende.

Sodobnost je s svojim tehnološkim znanjem povzročila tudi povsem novo formiranje množic. Telefoni, mobilni telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Fenomen, ki obeleža sedanjost pa je dejstvo, da imamo hiper informiranost ljudi na eni strani in popolno indiferenco posameznikov na drugi strani.  Kot pojasnjuje novinar in raziskovalec medijev Lenart J. Kučič, še nikoli do sedaj nismo bili izpostavljeni takšni količini informacij in še nikoli do sedaj ni bilo v življenju tako malo smisla. Eden izmed osnovnih psiholoških mehanizmov človeka je iskanje potrditve in družabna omrežja nudijo ljudem ravno to, da lahko še za tako noro idejo, dilemo, strah ali katerokoli drugo čustvo najdeš toliko somišljenikov, ki ti dajejo občutek, da nisi sam. Lahko bi rekli, da so družabna omrežja mikro množice, vendar ne predstavljajo velikih gibanj, ki bi imela trajne učinke na širšo družbo. Kot še dodaja Lenart J. Kučič, ne smemo pozabiti na dejstvo, da se nobeno politično gibanje do sedaj ni formiralo preko interneta, temveč je v ozadju ogromno človeškega dela, tradicije, informiranosti, klasične organizacije in trdnih osebnih vezi.

Da družabna omrežja ne predstavljajo pravih množic meni tudi psiholog Iztok Žilavec, ki pravi, da je splet zgolj orodje, s katerim lahko ljudje lažje lansirajo svoje ideje. Množica nastane šele, ko se skupina somišljenikov fizično zbere na enem mestu, šele takrat lahko tudi govorimo o psiholoških mehanizmih in učinkih, ki se sprožijo v ljudeh, kadar so priključeni večji množici ljudi.

 

Še pred kratkim si je skoraj vsak Slovenec želel, da bi bil Peter Prevc. Kakšna je razlaga za tako masovno identifikacijo nekega naroda z uspešnim športnikom? Ljudje stremimo k temu, da se dobro počutimo, pravi psiholog Iztok Žilavec in ko podpiramo športnika, ki je uspešen, enostavno postanemo del tega uspeha. Hkrati se ljudje večinoma identificiramo s tistimi osebami, za katere menimo, da bi lahko njihove uspehe, v neki drugi situaciji, dosegli tudi sami. Uspešen športnik ne moreš postati preko zvez in poznanstev. Pri športnikih je uspeh vedno posledica nekega osebnega truda, zato se ljudje tako zlahka z njimi tudi poistovetijo.

Uspeh kot magnet privlačnosti pa deluje tudi pri Donaldu Trumpu, milijarderju z domnevno sanjskim stilom življenja, ki ga (kot izgleda) na njegovi poti v predsedniško palačo, zaenkrat ne more zaustaviti nihče. Kot pravi, dr. Bogomil Ferfila, Donald Trump nima izdelanega ne ekonomskega instrumenatrija, ne političnih in ne varnostnih politik. Hkrati pa množica, ki jo nagovarja v veliki meri sploh ne zahteva racionalnih politik, temveč se zadovoljuje s frazami, dovtipi, žaljivkami in šalami. S tem se strinja tudi Iztok Žilavec, ki pojasnjuje, da Trump v ljudeh enostavno sproža negativna čustva in je zato tudi popularen. Njegov uspeh je seveda v veliki meri povezan tudi z dejstvom, da obvlada medije, ki so mu letos namenili za 3 milijarde več medijskega prostora kot vsem ostalim. Hkrati pa je dolgočasno ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, v predvolilno kampanjo pa vnesel vznemirljivost, šokantnost in kontraverznost, ki tudi sicer poganjajo medijsko industrijo.


06.05.2024

Politčne stranke in izzivi evropskih volitev

Po prazničnem zatišju se bo za politične stranke začelo zares, in sicer v četrtek z volilno kampanja pred evropskimi volitvami 9-ega junija in referendumskimi kampanjami o evtanaziji, konoplji in volilnem preferenčnem glasu. Evropska unija je pred številnimi izzivi. Nakazuje se, da bo po volitvah težje sprejemati odločitve, sploh tiste glede varnosti, migracij in zelenega prehoda. Bo politika ponudila konkretne rešitve ali všečne in težko uresničljive? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17.00.


01.05.2024

3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!

"3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!" S temi besedami je takratni predsednik Evropske komisije Romano Prodi 30. aprila 2004 na meji med Novo Gorico in Gorico pospremil vstop Slovenije v evropsko družino. Prodi je takrat med drugim dejal, da se bo širitev evropske povezave nadaljevala, dokler ne bo Evropa združena v miru in demokraciji. 20 let pozneje se skupaj z nekdanjim italijanskim politikom spominjamo vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Na tej poti je Slovenijo spremljal tudi nekdanji evropski komisar za širitev, borec proti pomislekom nekaterih večjih držav glede širitve, nemški politik Günter Verheugen. Za posebno, praznično oddajo Studio ob 17.00 sta Verheugena in Prodija pred mikrofona povabila dopisnika Maja Derčar in Janko Petrovec.


29.04.2024

Tri desetletja lokalne samouprave – zgodba o uspehu ali nedokončan projekt

Lokalna samouprava je po eni strani zgodba o uspehu, udejanja načela Evropske listine o lokalni samoupravi, položaj občin je trden, prebivalci so jih vzeli za svoje, so v dobri kondiciji in so se izkazale za odporne tudi v najbolj kritičnih razmerah, kot je bila lanska ujma. A po drugi strani se župani pritožujejo, da jim država nalaga vse več novih obveznosti brez ustreznih sredstev za izvajanje. V nebo vpijoča je tudi neuresničena določba ustave o ustanovitvi pokrajin. O izzivih in rešitvah v Studiu o 17.00 s predstavniki občin, stroke in politike. Gostje: dr. Roman Lavtar, vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; dr. Iztok Rakar, profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke; Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, župan Velenja.


26.04.2024

Tedenski aktualni mozaik z Matejo Železnikar

Kot kaže bo volilna kampanja pred evropskimi volitvami letos potekala tudi v znamenju referendumskega glasovanja. Državni zbor je sicer ta teden potrdil tako imenovani energetski zakon, v tokratnem pregledu odmevnejšega tedenskega dogajanja se bomo posvetili tudi gospodarsko uspešnim podjetjem slovenske jugovzhodne regije. V Tedenskem aktualnem mozaiku se bomo podali še v Strasbourg, kjer so evropske poslanke in poslanci sklenili še zadnje zasedanje te institucije v tem sklicu. Voditeljica tokratne oddaje je Mateja Železnikar.


25.04.2024

Nasilje nad ženskami je družbenopolitično vprašanje - ga bomo rešili?

Po podatkih nacionalne raziskave je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno izmed oblik nasilja v zasebnosti svojega doma. V preteklem letu je policija obravnavala 1300 prijav nasilja, vendar uradna statistika, po ocenah nevladnih organizacij, pomeni le vrh ledene gore. Nasilje nad ženskami se povečuje, upoštevanje zakonodaje v praksi pa šepa. Pred kratkim je bil po desetih letih sprejet predlog Resolucije o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami 2024–2029, ki v odgovor na probleme prinaša vrsto novih ukrepov. O razlogih za nasilje nad ženskami, o problemu družbene tolerance nasilja, o sistemskih pomanjkljivostih ter o zakonodajnih spremembah bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17h. Odgovore na vprašanja o kompleksni družbenopolitični problematiki nasilja nad ženskami bodo iskali ministrica za pravosodje Andreja Katič, strokovna sodelavka v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ga. Ana Marinšek, sociologinja, raziskovalka in sodelavka Društva SOS telefon dr. Jasna Podreka, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo ga. Katja Zabukovec Kerin in v. d. generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge dr. Darijo Levačić


24.04.2024

Gensko spremenjena hrana – prednosti in slabosti novih genomskih tehnik

Na tržiščih zunaj Evropske unije se že pojavljajo semena in plodovi rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Na Evropskem tržišču jih še ni, toda Evropska komisija je s predlaganimi omilitvami predpisov in podporo evropskega parlamenta že začela tlakovati pot tudi rastlinam za krmo in hrano s spremenjenim genomom. Česa o dodajanju in odvzemanju genov v rastlinah še ne vemo? Zakaj je pomembno, da so gensko spremenjene rastline, hrana in krma označene? Katere prednosti in katere slabosti prinašajo nove genomske tehnike za prihodnji razvoj kmetijstva in semenarstva in za prehransko suverenost na splošno? O tem z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Renata Puc, sektor za hrano in krmo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jana Murovec, katedra za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Martina Bavec, fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor, ambasadorka ekološkega kmetijstva Roman Žveglič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Irena Rotar, Združenje za trajnostno prihodnost ‒ Civilna iniciativa Ekoci


23.04.2024

Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.


22.04.2024

Planet proti plastiki

Letošnji dan Zemlje pod geslom Planet proti plastiki opozarja na prevelike količine proizvedene in zavržene plastike ter skuša vzpodbuditi globalno gibanje za temeljito zmanjšanje uporabe in proizvodnje plastike. Ta se namreč razgrajuje do 1.000 let, vendar pa razpada na mikroplastiko, ki jo zaužijemo s hrano in pijačo, pa tudi vdihujemo. Vsebuje številne kemikalije in hormonske motilce. O plastiki, mikroplastiki, škodi, ki jih povzroča živim bitjem in o tem, kako ravnati z odpadno plastiko, se bo Sabrina Mulec pogovarjala z gosti, to so: - državni sekretar z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, - dr. Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - predsednica upravnega odbora okoljske organizacije Ekologi brez meja Katja Sreš - dr. Andrej Kržan z odseka za polimerno kemijo in tehnologijo s Kemijskega inštituta v Ljubljani.


19.04.2024

Tedenski aktualni mozaik z Urško Jereb

V ospredju današnjega tedenskega pregleda bo najnovejše zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, še posebej med Iranom in Izraelom. Ob tem pa tudi Evropski vrh in 20 obletnica Slovenije v Evropski uniji. Prečili bomo naše dosežke v dveh desetletjih članstva ter razloge zakaj napredek ni večji. Govorili bomo tudi o svežih zapletih povezanih z razpisom treh referendumov, o vse bolj katastrofalnih razmerah v domovih za ostarele ter o razlogih za stopicanje na mestu na področju dolgotrajne oskrbe.


18.04.2024

Po volitvah na Hrvaškem

Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili: - Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb - politolog dr. Marko Hočevar, FDV - politolog dr. Faris Kočan, FDV


17.04.2024

Težave slovenskega gradbeništva

Oddaja Studio ob 17h bo tokrat potekala z mednarodnega sejma graditeljstva MEGRA, kjer bomo s predstavniki gradbene stroke preverjali, kaj novega v stroki ponuja sejem, pa tudi koliko razlogov za optimizem ima ta pomembna panoga. Se število javnih naročil res krči? Kako pomembni so veliki infrastrukturni projekti, ki potekajo po vsej državi? Zakaj se na mnoge razpise javljala samo en izvajalec, kako je z zahtevki in aneksi in nazadnje tudi o tem, kakšno pomanjkanje kadrov pesti gradbeništvo in kako daleč je digitalizacija te panoge. Z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Gregor Ficko - Direktor Zbornice gradbeništva GZS Zoran Simčič - Predsednik UO Obrtno podjetniške zbornice Primož Petrič- MAPRI gradbeniško podjetje


16.04.2024

Ujeti v Sartrov pekel in skladišče Tjaše Mislej

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.


15.04.2024

Razmere na Bližnjem vzhodu vse bolj zaostrene

Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00. Gostje voditelja Blaža Ermenca: • Veleposlanik Samuel Žbogar • Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede • Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem


12.04.2024

Tedenski aktualni mozaik

Evropski poslanci so potrdili evropski pakt o migracijah in azilu, ki naj bi med drugim zagotovil hitrejše azilne postopke in več solidarnosti med članicami. Medtem ko Izrael še naprej stiska Palestince v Gazi, španski premier Pedro Sanchez začenja evropsko turnejo, namenjeno pogovorom o možnostih priznanja Palestine. V Tedenskem aktualnem mozaiku s Špelo Novak tudi o tem, kaj prinaša nova uredba o postavljanju sončnih elektrarn, in kaj za paciente pomeni nadaljevanje zdravniške stavke.


11.04.2024

Slovenska manjšina usklajena v kritikah avstrijske oblasti

Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.


10.04.2024

Ilustracija v središču častnega gostovanja Slovenije na 61. bolonjskem sejmu otroških knjig

''Tuji založniki nam kdaj očitajo, da so besedila v naših knjigah za otroke preveč zapletena, ilustracije pa preveč umetniške. A mi smo navajeni na kakovost in jo znamo ceniti,'' pravi direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar. ''Naši posebnosti sta prav večplastnost in raznovrstnost – s tem se želimo predstaviti v Bologni,'' pa poudarja Tanja Komadina, ilustratorka, ustvarjalka stripov in likovna urednica pri založbi Mladinska knjiga. Maja Kastelic, ena od dvanajstih izpostavljenih avtorjev in avtoric na razstavi slovenske ilustracije na bolonjskem sejmu, meni, da ilustracija, ki samo ponavlja za besedilom, nima smisla. Njen pomen je namreč to, da doda čarobnost in humor ali kdaj, hudomušno, celo nasprotuje besedilnemu sporočilu. Dr. Tina Bilban, urednica, literarna kritičarka in predsednica Slovenske sekcije IBBY, pa izpostavi še otroško zvedavost – ''Radovednost otrok moramo jemati resno.'' ''Svet slovenske ilustracije smo ovili v baldahin, ki v živahnem sejemskem okolju ustvarja intimno zavetje,'' so zapisali ob začetku našega častnega gostovanja na 61. sejmu otroških knjig v Bologni. Ta je namenjen le strokovni javnosti, a kljub temu ga po navadi obišče približno 30.000 ljudi. Ob tej priložnosti z gostjami v pogovoru med drugim o sodobnih smereh v ilustraciji, njeni družbenokritični vlogi, digitalizaciji in založništvu. In ker ima v Bologni vse pomembnejše mesto strip, beseda teče tudi o njem.


09.04.2024

Prihodnost slovenske avtomobilske industrije ter merjenje moči med Evropo in Kitajsko

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez


08.04.2024

Ujeti v Gogi in zavodu Svoboda osvobaja

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.


05.04.2024

Tedenski aktualni mozaik z Robertom Škrjancem

Pol leta od začetka napadov v Gazi so razmere na tem območju še vedno katastrofalne in skrb zbujajoče. Po napadu na humanitarni konvoj, ki je prevažal hrano za vse bolj sestradano prebivalstvo, so svojo retoriko do Izraela zaostrile tudi Združene države Amerike. Bodo grožnje dovolj za umiritev razmer? Dva meseca pred evropskimi volitvami imajo koalicijske stranke precejšnje težave s kandidati in oblikovanjem list. Analiziramo zakaj in kakšna so pričakovanja. Preverjamo, kako daleč so postopki za nadomestne gradnje v poplavah uničenih domov in kako bo slovenska avtomobilska industrija kljubovala vse močnejši kitajski konkurenci. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Robertom Škrjancem.


04.04.2024

Analiza mandata - pogovor z evropskimi poslanci

Čez dva meseca se bodo odprla prva volišča, državljani Evropske unije bodo izbirali nov Evropski parlament. Ob koncu tega mandata smo v Bruslju povabili na pogovor poslanke in poslance iz Slovenije. Govorili so o ključnih temah, ki so zaznamovale zadnjih pet let, o odzivanju na krize in izzive, moči evropskega združevanja in grožnjah evropski enotnosti. Gostitelja razprave sta dopisnika iz Bruslja Mojca Širok in Igor Jurič.


Stran 7 od 230
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov