Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Psihologija množic v našem vsakdanu

30.03.2016

Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani tako množično podpirajo? Zakaj smo se Slovenci nedavno tako množično poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v ekstremizem? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo. Sodobnost sicer prinaša povsem novo formiranje množic. Telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Kljub temu nas begajo fenomeni množic, ki slepo sledijo nerazumnim idejam. Ali je uspeh Donalda Trumpa v tem, da je ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, sam pa predstavlja sanjsko življenje? Ali je iskanje smisla tisto, kar pripadnike islamskih skrajnežev – paradoksalno – peha v smrt? Katere so tiste sile v ljudeh, ki iz posameznikov ustvarjajo homogene množice? To je le nekaj vprašanj na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu Ob 17h. Naši sogovorniki bodo dr. Bogomil Ferfila iz Fakultete za družbene vede, Aljoša Bagola iz skupine Pristop, psiholog Iztok Žilavec in novinar ter raziskovalec sodobnih medijev Lenart J. Kučič. Oddajo pripravlja Martina Černe.

Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani in Američanke tako množično podpirajo? Zakaj so se Slovenci nedavno tako številčno poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v smrt? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo.

Kaj vse nas danes kot množico definira? So to družabna omrežja? Je to lahko uspešen športnik, kot je Peter Prevc, ki v nekem trenutku poenoti celo državo? Je to lahko čudna kombinacija protislovij, ki jo uteleša Donald Trump,  ali zgolj uničujoča ideja, ki vodi islamske skrajneže?

Če pogledamo zgodovino, pravi Aljoša Bagola, kreativni direktor skupine Pristop, je imela vsaka civilizacija svoj kreativni monopol, ki je programiral in definiral množice tistega časa. Zadnji večji kreativni monopol je bil Holywood. Danes je to Silicijeva dolina, ki oblikuje nova, moderna priporočila za obnašanje in kjer izumi Steva Jobsa še vedno kraljujejo. »Kot vsaka revolucija v zgodovini pa je tudi ta potrebovala svojega zastavonošo; v tem primeru je bila to ženska – Kim Kardashian, ki je Jobsov izum – kamero na sprednji strani zaslona, uporabila za t.i. selfie, ki je programiral milijarde ljudi na celem svetu«, še poudarja Aljoša Bagola. Pri definiranju obnašanja množic igra po njegovem mnenju najbolj pomembno vlogo kombinacija tehnologije, ki je sposobna spremeniti obnašanje ljudi in kreativnih monopolov, ki določajo trende.

Sodobnost je s svojim tehnološkim znanjem povzročila tudi povsem novo formiranje množic. Telefoni, mobilni telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Fenomen, ki obeleža sedanjost pa je dejstvo, da imamo hiper informiranost ljudi na eni strani in popolno indiferenco posameznikov na drugi strani.  Kot pojasnjuje novinar in raziskovalec medijev Lenart J. Kučič, še nikoli do sedaj nismo bili izpostavljeni takšni količini informacij in še nikoli do sedaj ni bilo v življenju tako malo smisla. Eden izmed osnovnih psiholoških mehanizmov človeka je iskanje potrditve in družabna omrežja nudijo ljudem ravno to, da lahko še za tako noro idejo, dilemo, strah ali katerokoli drugo čustvo najdeš toliko somišljenikov, ki ti dajejo občutek, da nisi sam. Lahko bi rekli, da so družabna omrežja mikro množice, vendar ne predstavljajo velikih gibanj, ki bi imela trajne učinke na širšo družbo. Kot še dodaja Lenart J. Kučič, ne smemo pozabiti na dejstvo, da se nobeno politično gibanje do sedaj ni formiralo preko interneta, temveč je v ozadju ogromno človeškega dela, tradicije, informiranosti, klasične organizacije in trdnih osebnih vezi.

Da družabna omrežja ne predstavljajo pravih množic meni tudi psiholog Iztok Žilavec, ki pravi, da je splet zgolj orodje, s katerim lahko ljudje lažje lansirajo svoje ideje. Množica nastane šele, ko se skupina somišljenikov fizično zbere na enem mestu, šele takrat lahko tudi govorimo o psiholoških mehanizmih in učinkih, ki se sprožijo v ljudeh, kadar so priključeni večji množici ljudi.

 

Še pred kratkim si je skoraj vsak Slovenec želel, da bi bil Peter Prevc. Kakšna je razlaga za tako masovno identifikacijo nekega naroda z uspešnim športnikom? Ljudje stremimo k temu, da se dobro počutimo, pravi psiholog Iztok Žilavec in ko podpiramo športnika, ki je uspešen, enostavno postanemo del tega uspeha. Hkrati se ljudje večinoma identificiramo s tistimi osebami, za katere menimo, da bi lahko njihove uspehe, v neki drugi situaciji, dosegli tudi sami. Uspešen športnik ne moreš postati preko zvez in poznanstev. Pri športnikih je uspeh vedno posledica nekega osebnega truda, zato se ljudje tako zlahka z njimi tudi poistovetijo.

Uspeh kot magnet privlačnosti pa deluje tudi pri Donaldu Trumpu, milijarderju z domnevno sanjskim stilom življenja, ki ga (kot izgleda) na njegovi poti v predsedniško palačo, zaenkrat ne more zaustaviti nihče. Kot pravi, dr. Bogomil Ferfila, Donald Trump nima izdelanega ne ekonomskega instrumenatrija, ne političnih in ne varnostnih politik. Hkrati pa množica, ki jo nagovarja v veliki meri sploh ne zahteva racionalnih politik, temveč se zadovoljuje s frazami, dovtipi, žaljivkami in šalami. S tem se strinja tudi Iztok Žilavec, ki pojasnjuje, da Trump v ljudeh enostavno sproža negativna čustva in je zato tudi popularen. Njegov uspeh je seveda v veliki meri povezan tudi z dejstvom, da obvlada medije, ki so mu letos namenili za 3 milijarde več medijskega prostora kot vsem ostalim. Hkrati pa je dolgočasno ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, v predvolilno kampanjo pa vnesel vznemirljivost, šokantnost in kontraverznost, ki tudi sicer poganjajo medijsko industrijo.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Psihologija množic v našem vsakdanu

30.03.2016

Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani tako množično podpirajo? Zakaj smo se Slovenci nedavno tako množično poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v ekstremizem? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo. Sodobnost sicer prinaša povsem novo formiranje množic. Telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Kljub temu nas begajo fenomeni množic, ki slepo sledijo nerazumnim idejam. Ali je uspeh Donalda Trumpa v tem, da je ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, sam pa predstavlja sanjsko življenje? Ali je iskanje smisla tisto, kar pripadnike islamskih skrajnežev – paradoksalno – peha v smrt? Katere so tiste sile v ljudeh, ki iz posameznikov ustvarjajo homogene množice? To je le nekaj vprašanj na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu Ob 17h. Naši sogovorniki bodo dr. Bogomil Ferfila iz Fakultete za družbene vede, Aljoša Bagola iz skupine Pristop, psiholog Iztok Žilavec in novinar ter raziskovalec sodobnih medijev Lenart J. Kučič. Oddajo pripravlja Martina Černe.

Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani in Američanke tako množično podpirajo? Zakaj so se Slovenci nedavno tako številčno poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v smrt? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo.

Kaj vse nas danes kot množico definira? So to družabna omrežja? Je to lahko uspešen športnik, kot je Peter Prevc, ki v nekem trenutku poenoti celo državo? Je to lahko čudna kombinacija protislovij, ki jo uteleša Donald Trump,  ali zgolj uničujoča ideja, ki vodi islamske skrajneže?

Če pogledamo zgodovino, pravi Aljoša Bagola, kreativni direktor skupine Pristop, je imela vsaka civilizacija svoj kreativni monopol, ki je programiral in definiral množice tistega časa. Zadnji večji kreativni monopol je bil Holywood. Danes je to Silicijeva dolina, ki oblikuje nova, moderna priporočila za obnašanje in kjer izumi Steva Jobsa še vedno kraljujejo. »Kot vsaka revolucija v zgodovini pa je tudi ta potrebovala svojega zastavonošo; v tem primeru je bila to ženska – Kim Kardashian, ki je Jobsov izum – kamero na sprednji strani zaslona, uporabila za t.i. selfie, ki je programiral milijarde ljudi na celem svetu«, še poudarja Aljoša Bagola. Pri definiranju obnašanja množic igra po njegovem mnenju najbolj pomembno vlogo kombinacija tehnologije, ki je sposobna spremeniti obnašanje ljudi in kreativnih monopolov, ki določajo trende.

Sodobnost je s svojim tehnološkim znanjem povzročila tudi povsem novo formiranje množic. Telefoni, mobilni telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Fenomen, ki obeleža sedanjost pa je dejstvo, da imamo hiper informiranost ljudi na eni strani in popolno indiferenco posameznikov na drugi strani.  Kot pojasnjuje novinar in raziskovalec medijev Lenart J. Kučič, še nikoli do sedaj nismo bili izpostavljeni takšni količini informacij in še nikoli do sedaj ni bilo v življenju tako malo smisla. Eden izmed osnovnih psiholoških mehanizmov človeka je iskanje potrditve in družabna omrežja nudijo ljudem ravno to, da lahko še za tako noro idejo, dilemo, strah ali katerokoli drugo čustvo najdeš toliko somišljenikov, ki ti dajejo občutek, da nisi sam. Lahko bi rekli, da so družabna omrežja mikro množice, vendar ne predstavljajo velikih gibanj, ki bi imela trajne učinke na širšo družbo. Kot še dodaja Lenart J. Kučič, ne smemo pozabiti na dejstvo, da se nobeno politično gibanje do sedaj ni formiralo preko interneta, temveč je v ozadju ogromno človeškega dela, tradicije, informiranosti, klasične organizacije in trdnih osebnih vezi.

Da družabna omrežja ne predstavljajo pravih množic meni tudi psiholog Iztok Žilavec, ki pravi, da je splet zgolj orodje, s katerim lahko ljudje lažje lansirajo svoje ideje. Množica nastane šele, ko se skupina somišljenikov fizično zbere na enem mestu, šele takrat lahko tudi govorimo o psiholoških mehanizmih in učinkih, ki se sprožijo v ljudeh, kadar so priključeni večji množici ljudi.

 

Še pred kratkim si je skoraj vsak Slovenec želel, da bi bil Peter Prevc. Kakšna je razlaga za tako masovno identifikacijo nekega naroda z uspešnim športnikom? Ljudje stremimo k temu, da se dobro počutimo, pravi psiholog Iztok Žilavec in ko podpiramo športnika, ki je uspešen, enostavno postanemo del tega uspeha. Hkrati se ljudje večinoma identificiramo s tistimi osebami, za katere menimo, da bi lahko njihove uspehe, v neki drugi situaciji, dosegli tudi sami. Uspešen športnik ne moreš postati preko zvez in poznanstev. Pri športnikih je uspeh vedno posledica nekega osebnega truda, zato se ljudje tako zlahka z njimi tudi poistovetijo.

Uspeh kot magnet privlačnosti pa deluje tudi pri Donaldu Trumpu, milijarderju z domnevno sanjskim stilom življenja, ki ga (kot izgleda) na njegovi poti v predsedniško palačo, zaenkrat ne more zaustaviti nihče. Kot pravi, dr. Bogomil Ferfila, Donald Trump nima izdelanega ne ekonomskega instrumenatrija, ne političnih in ne varnostnih politik. Hkrati pa množica, ki jo nagovarja v veliki meri sploh ne zahteva racionalnih politik, temveč se zadovoljuje s frazami, dovtipi, žaljivkami in šalami. S tem se strinja tudi Iztok Žilavec, ki pojasnjuje, da Trump v ljudeh enostavno sproža negativna čustva in je zato tudi popularen. Njegov uspeh je seveda v veliki meri povezan tudi z dejstvom, da obvlada medije, ki so mu letos namenili za 3 milijarde več medijskega prostora kot vsem ostalim. Hkrati pa je dolgočasno ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, v predvolilno kampanjo pa vnesel vznemirljivost, šokantnost in kontraverznost, ki tudi sicer poganjajo medijsko industrijo.


09.11.2023

Socialno gospodarstvo je treba okrepiti

Socialno gospodarstvo po opredelitvi Mednarodne organizacije dela definira podjetniške, družbene in okoljske aktivnosti z namenom zasledovanja skupnega oziroma družbenega interesa. To pomeni, da njihov primarni interes ni dobiček, temveč uresničevanje potreb svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti. Zakaj so te dejavnosti pomembne in kako jih okrepiti? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak. Njeni gostje bodo: • Živa Lopačič iz zadruge Buna, tudi vodja Pravične trgovine v Sloveniji • Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijo • Urška Bitenc, ministrstvo za gospodarstvo • Petra Peternel, Center alternativne in avtonomne produkcije • Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani


08.11.2023

Ali EU s širitvenim procesom misli resno?

Kaj prinaša poročilo Evropske komisije o reformnem napredku kandidatk za včlanitev v Unijo, potem ko je predsednica Komisije Ursula Von der Leyen končala turnejo po zahodnobalkanskih državah in Ukrajini? Napete geopolitične razmere v svetu so spodbudile Unijo k vnovičnemu oživljanju širitvenega procesa, a na drugi strani se postavljajo vprašanja o izvajanju reform kandidatk, pa tudi same povezave. Ali Unija tokrat misli resno? Gostje voditeljice Sandre Krišelj so: - Dr. Sabina Lange, Evropski inštitut za javno upravo, Maastricht - Dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani - Dr. Denis Mancevič, komunikacijska in svetovalna družba New Century Corporate Communications - Mag. Marko Štucin, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.


07.11.2023

Zakaj ne zaupamo znanosti? (repriza)

Pozornost slovenske javnosti je že poleti zbudil podatek – tako imenovani indeks podvrženosti teorijam zarote – ki kaže, da smo v Sloveniji bolj nagnjeni k teorijam zarote od evropskega povprečja. »Zemlja je ravna plošča, V cepivih so čipi, Ekstremni vremenski pojavi so delo človeka.« Zdravnika Alojza Ihana, filozofinjo Alenko Zupančič, biologinjo Marino Dermastia in astrofizika Tomaža Zwittra smo zato za oddajo Intelekta, ki jo predvajamo v tokratnem Studiu ob 17h, vprašali: Zakaj moramo zaupati v znanost? K poslušanju vas vabi Iztok Konc.


06.11.2023

Prenova male delavske ustave

Kaj prinaša prenovljena mala delavska ustava oziroma zakon o delovnih razmerjih? Gre za najpomembnejši zakon, ki opredeljuje pravice in obveznosti delojemalcev in delodajalcev. Po letu dni pogajanj je tik pred uveljavitvijo. Naporna pogajanja so zapletla socialni dialog. V tokratni oddaji bomo predstavili ključne novosti. To so: oskrbovalski dopust, pravica do odklopa, večja zaščita sindikalnega zaupnika, subsidiarna odgovornost v gradbeništvu ter zaščita žrtev družinskega nasilja. O tem voditeljica Urška Valjavec z gosti. Gostje: Dan Juvan, državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela; Luka Tičar, izredni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; Martina Vuk, strokovna sodelavka za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije; Jure Knez, soustanovitelj in večinski lastnik podjetja DEWESOFT.


03.11.2023

Tedenski aktualni mozaik s Tomažem Celestino: Za nami je viharen teden

Končuje se počitniško-praznični teden, ki pa je kljub temu prinesel številne pretrese. Začele so se jesenske poplave, ki smo jih po avgustovskih pričakovali s strahom, a za zdaj niso povzročile toliko škode in pretresov, kot so se bali na izpostavljenih območjih. So posledice manjše tudi zaradi številnih preventivnih ukrepov? O tem med drugim v tokratni oddaji. Ocenjujemo tudi posledice prepletenih kriz na delovanje gospodarstva in inflacijo ter merimo politično temperaturo pred napovedanim sestankom koalicije o morebitni rekonstrukciji vlade. V tujini je v ospredju vojna na Bližnjem vzhodu s srhljivimi humanitarnimi posledicami, za katero pa ni videti rešitve. Tradicionalni sod smodnika je tudi zahodni Balkan, zato preverjamo, ali je obisk prve dame Evropske komisije v tamkajšnjih kandidatkah za včlanitev v Unijo tlakoval pot večji stabilnosti. Pripravljamo tudi reportažo iz Armenije.


02.11.2023

aUdIo prihodnosti

Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo samobeseda. Med milijoni drugih. V današnjem Studiu ob 17.00 objavljamo razpravo, ki je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija in se je spraševala, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. O tem sta skupaj z gosti razmišljali novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej.


30.10.2023

Ko odpovedo komunikacijske poti

V današnji oddaji Studio ob 17.00 bomo osvežili spomin na vremensko dogajanje v začetku avgusta. Takrat so minevali ure in dnevi, ko je narava prekinila vse komunikacijske poti, radijski sprejemnik na baterije in satelitski signal Radia Slovenija pa sta bila edina vez z dogajanjem. Slišali bomo zgodbe novinarjev, tehnikov, gasilcev, predstavnikov civilne zaščite in občin, ki so v prvih dneh ujme spoznali, da je narava močnejša od številnih tehnoloških pridobitev. Na Avdiofestivalu Radia Slovenija so se o tem z voditeljico Metko Pirc pogovarjali: – Matija Mastak (dopisnik Radia Slovenija), – Damjan Rostan (tonski mojster Radia Slovenija), – Romana Lesjak (županja Črne na Koroškem) in – Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite.


27.10.2023

Tedenski aktualni mozaik s Špelo Novak

Vlada je, kot kaže, pred korenito rekonstrukcijo. Ne le izključitve v največji vladni stranki, premier napoveduje obsežno krčenje in vnovično združevanje posameznih ministrstev. Odzivi v koaliciji so redkobesedni, še vedno pa močno odmeva pričanje nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Je premier prekoračil pooblastila in kaj bo pokazala forenzična preiskava glede očitkov o kartelnem dogovarjanju v Darsu? Več v kritičnem pregledu tega tedna, kjer bomo spregovorili tudi o katastrofalnih humanitarnih razmerah v Gazi. Ljudem zmanjkuje vode, hrane in zdravil, bolnišnice, prenatrpane z ranjenci, so praktično nehale delovati. Združeni narodi so nemočni. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je kot prvi zahodni voditelj po začetku zadnje vojne sešel s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.


26.10.2023

Nemoč voditeljev Evropske unije ob geopolitičnih in ekonomskih izzivih

Voditelji Evropske unije na zasedanju v Bruslju iščejo odgovore na velike geopolitične izzive Evrope. Dva velika vojaška konflikta potekata na dvorišču Unije, pomen Evrope v geopolitiki sveta bledi, tudi na gospodarskem področju sta jo prehiteli Amerika in Kitajska. Ocenili smo razmere, analizirali vzroke in skušali najti rešitve v evropskem proračunu in drugih evropskih politikah. Kaj je prava pot za Unijo in kje so pasti, pa tudi, kje je v vsem tem Slovenija z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gosti. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Mojmir Mrak, profesor ekonomije, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Boštjan Udovič, profesor mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.


25.10.2023

Mejni nadzor med geopolitiko in notranjo politiko

Slovenija se je pridružila skupini držav, ki so za omejevanje nedovoljenih migracij izkoristile zaostrene varnostne razmere na Bližnjem vzhodu. Migracije je spet povezala s terorizmom in zato znova uvedla mejni nadzor. S tem pa je tudi dala pomembno sporočilo notranji in zunanji javnosti. Hrvatom smo dali jasno vedeti, da njihovo trmasto in arogantno nasprotovanje napotitvi enot Frontexa na njihovo mejo z Bosno in Hercegovino ni na mestu. Doma pa se je s tem vsaj začasno nevtraliziralo ostre kritike opozicije, da varovanje meje s Hrvaško ni dovolj strogo in da moramo nehati odstranjevati ograjo. Toda ali bo tak ukrep lahko prispeval k zmanjšanju teroristične ogroženosti ali zmanjšanju števila nezakonitih migracij? O tem voditelj Robert Škrjanc z dopisniki in sogovorniki v studiu. Gostje: Marko Gašperlin, direktor uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi; Vladimir Prebilič, obramboslovni strokovnjak, župan občine Kočevje; Andrej Rupnik, varnostni strokovnjak, nekdanji direktor Sove.


24.10.2023

Spolna vzgoja v šolah bi morala biti celovita in sistematična

Svetovno združenje za spolno zdravje v Deklaraciji o spolnih pravicah ugotavlja, da se spolnega zdravja ne da opredeljevati brez širšega razumevanja spolnosti, za njegovo doseganje pa je ključna celovita in sistematična spolna vzgoja, ki mora biti prilagojena starosti, znanstveno natančna, kulturno kompetentna in osnovana na človekovih pravicah, enakosti spolov ter pozitivnem pristopu k spolnosti in užitku. Od leta 1985 v Sloveniji nimamo več samostojnega predmeta spolne vzgoje, mladi večino informacij dobijo na spletu, kjer naletijo tudi na številne dezinformacije, mite, stereotipe, predsodke, laži. Pogosto je vir informacij za njih tudi pornografija, ki jo, vsaj v začetku, gledajo tudi kot izobraževalno vsebino. Ali torej potrebujemo ne le sistematično temveč predvsem celovito spolno vzgojo v šolah?


23.10.2023

Novo vodstvo GZS pred izzivom: ureditev statusa in zavarovanja prostovoljnih gasilcev

Prostovoljni gasilci so hrbtenica slovenske civilne zaščite. To se je potrdilo tudi v nedavnih katastrofalnih poplavah. Številne zgodbe bi se brez njih končale tragično. A tudi dober sistem je možno še izboljšati. Gre predvsem za ureditev statusa in zavarovanja prostovoljnih gasilcev, s katerimi se bolj ali manj brezuspešno ukvarjajo že več desetletij. Dodatno skrb zbuja dejstvo, da je za prostovoljno delo med mladimi predvsem v mestih vedno manj zanimanja, velik izziv pa gasilcem prinašajo tudi podnebne spremembe. O vsem tem z novim vodstvom Gasilske zveze Slovenije in voditeljem Juretom K. Čoklom. Gosta: - Predsednik GZS Janko Cerkvenik - Poveljnik GZS Zvonko Glažar


20.10.2023

Tedenski aktualni mozaik z Urško Jereb

Po izbruhu nasilja na Bližnjem vzhodu številne države Evropske unije zaradi zaostritve varnostnih razmer vnovič vzpostavljajo meje znotraj shengenskega območja, jutri mejni nadzor s Hrvaško in Madžarsko uvaja tudi Slovenija. Analiziramo, kaj prinaša takšno zaprtje in kako bo vplivalo na migrantske tokove. Napetosti v Izraelu se medtem še stopnjujejo, dogajanje pa je zaznamovalo tudi odprtje Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja. Ocenjujemo, kakšen bo izkupiček promocije za slovensko knjigo ter se sprašujemo, kam vse je šlo skoraj 200 milijonov izplačil za posledice avgustovskih poplav.V kritičnem pregledu tedna z Urško Jereb.


19.10.2023

Slavoj Žižek poskrbel za bučen uvod na Frankfurtskem knjižnem sejmu

Slovenija je poskrbela za bučen uvod svojega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Zanj je zaslužen predvsem Slavoj Žižek s svojim nagovorom, v katerem je dejal, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Kaj pa drugi slovenski avtorji? Kako prepričljiv je naš program na sejmu ob reki Majni? O razsežnostih častnega gostovanja, ki je največji kulturni dogodek za Slovenijo v tujini doslej, voditelj Aleksander Čobec z gosti: kuratorjema slovenskega programa Miho Kovačem in Amalijo Maček, pisateljem Goranom Vojnovičem in nemcistko Urško P. Černe.


18.10.2023

Izzivi, ki čakajo novo vodstvo Radiotelevizije Slovenija

Svet Radiotelevizije Slovenija je podal soglasja k imenovanju direktorice Televizije, direktorja Radia in direktorice digitalnih vsebin. Novo vodstvo čakajo številni izzivi. Javni zavod je namreč v težki finančni situaciji, pričakujejo se rešitve na kadrovskem področju, ena ključnih nalog vodstva bo tudi povrnitev zaupanja javnosti in skrb za kakovosten program. Kako se bodo lotili vseh težav, kakšni so načrti za Televizijo, Radio in MMC? So izzivi sploh rešljivi ob zahtevni finančni situaciji? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z novim vodstvom in voditeljico Lucijo Dimnik Rikić. Gosti: Direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat Direktorica Digitalnih vsebin Kaja Jakopič in Direktor Radia Slovenija Mirko Štular.


17.10.2023

Konfliktu na Bližnjem vzhodu ni videti konca

Izraelska vojska v odgovoru na nedavni Hamasov teroristični napad nadaljuje obstreljevanje območja Gaze in se pripravlja na kopensko ofenzivo. Domove je zapustilo več kot milijon Palestincev. Ob humanitarni katastrofi v Gazi se stopnjujejo tudi sovražnosti ob izraelsko-libanonski meji. V mednarodni skupnosti se vrstijo pozivi k umiritvi razmer, toda za zdaj zaman. Več o aktualnem konfliktu na Bližnjem vzhodu v današnjem Studiu ob 17-ih.


16.10.2023

Poljska povolilna prihodnost

Poljska je šesto največje gospodarstvo v Evropski uniji, po številu prebivalcev je celo peta. V luči vojne v Ukrajini je njena vloga še bolj pomembna. Osem let je na oblasti desničarska stranka Zakon in pravičnost, ki je nekajkrat prišla navzkriž z Evropsko unijo, tudi zato, ker je doma sprejemala sporne zakone o pravosodju in pravicah žensk. V tokratni oddaji bomo dan po parlamentarnih volitvah osvetlili sedanjost in prihodnost Poljske, se spraševali, kako bo njena pot vplivala na preostalo Evropo, ter ugotavljali zgodovinske razloge za njen dozdajšnji razvoj. Z gosti se bo pogovarjal Matej Hrastar. Gosti so: Maja Derčar; posebna poročevalka, dopisnica RTV iz Berlina Bojan Grobovšek; diplomat, nekdanji veleposlanik RS na Poljskem Dr. Maja Lukanc; raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino Nikodem Szczyglowski; esejist, novinar in prevajalec iz slovenščine Luka Lisjak Gabrijelčič; publicist, član uredniškega odbora revije Razpotja


13.10.2023

Tedenski aktualni mozaik z Rajko Pervanje

Po silovitem napadu Hamasa na Izrael in krvavih spopadih med izraelsko vojsko in palestinskimi borci je vnovič na preizkušnji krhka stabilnost Bližnjega vzhoda. Kaj o tem konfliktu, pa o tistem, ki se bije na vzhodu Evrope ter o napetostih na Kosovu menijo obrambni ministri Severnoatlantskega zavezništva? V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo opazovali tudi slovenski politični vrtiljak, ocenili načrtovanje pokojninske reforme ter pogledali proti Frankfurtu, kjer bo prihodnji teden na največjem knjižnem dogodku v soju žarometov slovenska knjižna ustvarjalnost.


12.10.2023

Izhodišča pokojninske reforme

Nova izhodišča za pokojninsko reformo med drugim prinašajo postopno zviševanje upokojitvene starosti in višji odmerni odstotek, daljše referenčno obdobje za izračun pokojnine, namesto najboljših 24 let bi upoštevali celotnih 40 let, in tudi novosti glede prispevnih stopenj, ki jih zavarovanci in delodajalci vplačujejo v pokojninsko blagajno. Načrt je, da bi nova zakonodaja začela veljati v letu 2025. Medtem ko še vedno čakamo na začetek pogajanj, pa v Studiu ob 17.00 soočamo socialne partnerje. Gostje oddaje: – Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; – Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; – Aljoša Čeč, generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM .


11.10.2023

Potniški center Ljubljana pod drobnogledom potnikov, pešcev in kolesarjev

Projekt izgradnje javnega dela Potniškega centra Ljubljana in okoliške javne infrastrukture je razgrnjen. V tokratnem Studiu ob 17.00 smo se spraševali, kako prijazen bo nov potniški center za potnike in kako učinkovita bo multimodalna prestopna točka, ki bo omogočala prestopanje potnikov med sredstvi javnega prevoza. Kako dolga bo pot do prvega mestnega avtobusa? Kaj bo prinesla načrtovana širitev okoliških cest, kako bo poskrbljeno za pešce in kolesarje, kako se načrt prilagaja vse močnejšemu segrevanju mest in kako bo nov potniški center vplival na kakovost življenja okoliških prebivalcev?


Stran 12 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov