Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.
Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.
Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?
Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«
Kako se lotiti eseja?
Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:
Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.
30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).
V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.
Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)
Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.
Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.
Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem
Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”
4532 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?
V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.
Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.
Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?
Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«
Kako se lotiti eseja?
Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:
Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.
30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).
V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.
Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)
Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.
Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.
Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem
Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”
Danes bodo poslanci glasovali o seznamu 16-ih ministrskih kandidatov. Pričakujemo, da bo izvoljena 13-ta slovenska vlada, ki naj bi se še isti dan sešla na svoji prvi seji. Vodil jo bo novinec v državni politiki Marjan Šarec. Sestavil je koalicijo petih strank, ki v državnem zboru ne bo imela večine.V Studiu ob 17-ih spremljamo dogajanje v parlamentu in komentiramo, kakšna so pričakovanja in kako stabilna naj bi bila manjšinska vlada.
Kako vidi prihodnost Unije predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kakšne so prioritete, ki jih je predstavil v letnem govoru o stanju v Uniji, kakšna je njegova vizija, ki v času razdeljenosti in populizma izginja izpred oči. Tudi na blejskem strateškem forumu so se razpravljavci iz več deset držav spraševali, kaj sploh še združuje Evropo in kakšna prihodnost jo čaka po brexitu, že kar tradicionalna pa je bila razprava o Zahodnem Balkanu.
Današnje politične in gospodarske razmere so posledica najhujše finančne in gospodarske krize po veliki depresiji. Pred desetimi leti je propad ameriške naložbene banke Lehman Brothers močno zamajal tudi gospodarstva Evrope in z njimi usode ljudi. Slovenija se je s krizo spopadla v dveh valovih. Vprašanje današnjega dne je ali smo danes bolj varni pred toksičnimi vrednostnimi papirji ter izgubami prihrankov in služb in ali se nam morda obeta nova kriza.
Nekateri največji ponudniki internetnih storitev dobivajo milijonske zaslužke s posredovanjem vsebin, ne da bi njihovi avtorji dobili plačilo. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva o enotnem digitalnem trgu, vendar so mnenja o njej različna. Avtorske organizacije jo podpirajo, saj je zanje vsaka ureditev boljša od trenutnega položaja, slišati pa je tudi opozorila, da direktiva sploh ne bo uredila avtorskih pravic in da bo z njo konec interneta, kot ga poznamo. Obe strani pa druga drugi očitata, da za njihovimi stališči stojijo multinacionalne družbe, ki na internetu kujejo velikanske dobičke. V Studiu ob 17-ih bomo pred glasovanjem v Evropskem parlamentu primerjali mnenja. Gostje oddaje bodo: evropska poslanca Igor Šoltes in Franc Bogovič, Rok Andrée, predsednik Piratske stranke Slovenije, in Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR).
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
So nas minisitrski kandidati na predstavitvah v DZ prepričali, da poznjo svoje področje in prednostne naloge, kako se jih bodo lotili? Kako se bodo prihodnji ministri vlade Marjana Šarca spopadli z izzivi na svojih področjih? Kdo so novi ministrski obrazi in s kakšnimi načrti so opremljeni, kaj lahko ponudijo stari obrazi?
Nepremičnina je tudi naložba, pogosto dodatek k plači ali pokojnini. So naložbe v nepremičnine pri nas varne? Na kaj moramo biti pazljivi, ko se lotimo nepremičninskega posla? Zakaj cene stanovanj rastejo, cene poslovnih nepremičnin pa ne? V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.
Namera iz koalicijske pogodbe o tem, da naj bi osebne prihodke od kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine, je sprožila neverjeten vihar različnih stališč in politične pretrese. Zdaj so dividende, obresti in najemnine obdavčene z dokončno 25-odstotno stopnjo, stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov pa je odvisna od trajanja lastništva vrednostnega papirja. Nova vlada bi tudi te prihodke vključila v dohodnino. Kaj bi to pomenilo? Bodo podjetniki iskali bolj ugodna davčna okolja in kje? V večini davčno urejenih držav so namreč obremenitve običajno višje kot pri nas.
Začenja se novo šolsko leto. Šolarji, njihovi starši in učitelji vstopajo vanj vsak s svojimi pričakovanji in načrti. Kakšno naj bo sodelovanje med starši in šolo s poudarkom na novem pravilniku, po katerem polnoletni dijaki odločajo, ali naj imajo starši vpogled v njihove ocene, ter si sami pišejo opravičila. Je to pot k odgovornosti ali kontradiktornost?
Že dlje časa trajajoča huda gospodarska kriza v Venezueli in posledični beg Venezuelcev v tujino dobivata dramatične razsežnosti. Združeni narodi posledice primerjajo celo z begunsko krizo v Sredozemlju. Iz države je zbežalo več kot 2 milijona ljudi, skoraj milijon in pol ljudi v Venezueli trpi zaradi podhranjenosti. V državi, odvisni od izvoza nafte, primanjkuje osnovnih dobrih, kot so hrana in zdravila.
Piran je turistično najbolj razvita slovenska občina. Še vedno – čeprav je v zadnjem obdobju zaostajal za povprečno stopnjo rasti turizma tako v državi kot tudi v hrvaški Istri. Pred poletjem je dobil novo strategijo. Mu bo ta dala svež zagon? Voditeljica: Jasna Preskar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovensko kmetijstvo potrebuje generacijsko in tehnološko prenovo. A kako zadržati mlade na podeželju? Kaj od nove vlade pričakujejo mladi kmetje? Uporaba sodobnih digitalnih tehnologij za upravljanje in nadzor v nasadih, poljih in hlevih lahko poveča učinkovitost dela, zmanjša stroške proizvodnje in prinese večji dohodek na kmetiji. Kako pametni so samovozeči traktorji?
Pedofilski škandal v ameriški zvezni državi Pennsylvaniji je znova opozoril na spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi. Papež Frančišek je napisal pismo, v katerem jih ostro obsoja. Pedofilija pa je hud problem, ki je razširjen tudi drugje v družbi.
Tema tokratne oddaje so različne manjšine, v njej pa sodelujejo pisateljica in poslanka Nataša Sukič, predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc ter kulturni antropolog in sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Milan Obid. V pogovoru z Markom Goljo nam vsaj nekoliko približujejo manjšinsko izkušnjo, stvarnost in morda tudi prihodnost.
Napetosti med Washingtonom in Ankaro ter posledična podvojitev ameriških carin na turško jeklo in aluminij so močno pretresle turško gospodarstvo in vplivale na padec vrednosti turške valute. Turški predsednik Erdogan medtem utrjuje oblast, nadaljuje gonjo proti vsem nasprotnikom in se zapleta v prepire s ključnimi članicami mednarodne skupnosti.
Poletje je čas dopustniških potepanj. Pozanimali smo se, kaj je Sevnici prineslo dejstvo, da je tam preživljala otroštvo prva dama Združenih držav. Mediji so Sevnico postavili na svetovni zemljevid; ima zato več turistov, kateri so še drugi gospodarski učinki? Kaj pravijo domačini – so že siti Melanijine zgodbe?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Medtem ko se večina Slovencev in Slovenk poleti odpravlja na dopust, več kot 30.000 zaposlenih v turizmu in gostinstvu o tem lahko le sanja; na vrhuncu turistične sezone je zanje 8-urni delovnik namreč samo črka na papirju. Zaradi pomanjkanja zaposlenih delajo po najmanj 12 ur na dan, ob koncih tedna, praznikih in ponoči. K slabšemu ugledu teh poklicev v družbi gotovo prispevajo tudi nizke plače.
Marjan Šarec je postal predsednik trinajste slovenske vlade. “Dela bo veliko na vseh področjih«, pravi sam– torej kako ga bo zastavil, ga sprašujemo v oddaji. Kakšni so izzivi, s katerimi se bo morala spopasti nova vlada komentirata dr. Mojmir Mrak, EF in dr. Marko Lovec, FDV.
Neveljaven email naslov