Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Samodestruktivno vedenje mladih

16.06.2017

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Med otroki in mladimi je vse več duševnih stisk, tudi tistih najhujših: samopoškodovanje in samomorilne misli, pravijo strokovnjakinje, ki se s temi mladimi srečujejo vsak dan. Strokovne službe in država temu ne sledijo, čakalne dobe za pedopsihiatra, otroškega psihologa in kliničnega psihologa so zato nezaslišno dolge - tudi eno leto.

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni.  A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih  – samopoškodbenega vedenja in depresije. Še drug trend, ki ga opažajo strokovnjaki, je, da se hude stiske, tudi suicidalne misli, pojavljajo vedno bolj zgodaj v razvoju otroka – že pri mlajših otrocih, pri 8-, 9-, 10-letnikih.

O razlogih in tem, kakšno pomoč nudimo otrokom in mladim v stiski, smo se pogovarjali z gostjami. To so bile: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

10 do 15 odstotkov mladih občuti duševno stisko

Medtem, ko se je način življenja v zadnjih desetletjih močno spremenil (tudi zaradi modernih tehnologij), so se spremenili tudi družinski odnosi. Zaradi pomanjkanja časa, manjših družin, vedno večjih družbenih in poklicnih zahtev ter osebnih pričakovanj so odnosi med straši in otroci lahko manj trdni kot nekoč. Po besedah dr. Anderluh raziskave kažejo, da je že en odrasel človek, s katerim se otrok razume in h kateremu se lahko zateče, dovolj, da otrok razvije prave načine reševanja svojih stisk in težav. Če ima otrok občutek, da je sam, lahko nastopijo težave. Strokovnjaki so prepričani, da je v populaciji 10 do 15 % mladih, ki imajo duševno stisko, a pomoč dobi le odstotek mladih.

Težko je priti do strokovne pomoči

Težava je v pomanjkanju dostopnosti do strokovnih služb, pravijo naše sogovornice. V Svetovalnem cetru za otroke, mladostnike in starše je npr. čakalna doba za kliničnega psihologa eno leto! Premalo je dispanzerjev za celostno strokovno pomoč otrokom in mladostnikom ter strokovnega kadra za delo s to ranljivo skupino, ki lahko, kot je bilo nedolgo nazaj mogoče prebrati za Rusijo, podleže manipulantom, ki prek družbenih omrežij mlade nagovarjajo k tveganim dejanjem in celo samomorom.

Nekoliko bolje gre Sloveniji pri različnih preventivnih programih, ki pa imajo, tudi zaradi tega, ker nacionalni program za duševno zdravje še vedno leži v nekem predalu, naravo časovno omejenih projektov in periodičnosti – izvajanje dobrih praks ni sistematično financirano. Pri duševnih težavah otrok in mladih (pa seveda tudi ostalih) je ključ prav v tem, da so stiske odkrite zgodaj, pomoč pa zagotovljena zgodaj in na ustrezen način.


Studio ob 17.00

4551 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Samodestruktivno vedenje mladih

16.06.2017

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Med otroki in mladimi je vse več duševnih stisk, tudi tistih najhujših: samopoškodovanje in samomorilne misli, pravijo strokovnjakinje, ki se s temi mladimi srečujejo vsak dan. Strokovne službe in država temu ne sledijo, čakalne dobe za pedopsihiatra, otroškega psihologa in kliničnega psihologa so zato nezaslišno dolge - tudi eno leto.

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni.  A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih  – samopoškodbenega vedenja in depresije. Še drug trend, ki ga opažajo strokovnjaki, je, da se hude stiske, tudi suicidalne misli, pojavljajo vedno bolj zgodaj v razvoju otroka – že pri mlajših otrocih, pri 8-, 9-, 10-letnikih.

O razlogih in tem, kakšno pomoč nudimo otrokom in mladim v stiski, smo se pogovarjali z gostjami. To so bile: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

10 do 15 odstotkov mladih občuti duševno stisko

Medtem, ko se je način življenja v zadnjih desetletjih močno spremenil (tudi zaradi modernih tehnologij), so se spremenili tudi družinski odnosi. Zaradi pomanjkanja časa, manjših družin, vedno večjih družbenih in poklicnih zahtev ter osebnih pričakovanj so odnosi med straši in otroci lahko manj trdni kot nekoč. Po besedah dr. Anderluh raziskave kažejo, da je že en odrasel človek, s katerim se otrok razume in h kateremu se lahko zateče, dovolj, da otrok razvije prave načine reševanja svojih stisk in težav. Če ima otrok občutek, da je sam, lahko nastopijo težave. Strokovnjaki so prepričani, da je v populaciji 10 do 15 % mladih, ki imajo duševno stisko, a pomoč dobi le odstotek mladih.

Težko je priti do strokovne pomoči

Težava je v pomanjkanju dostopnosti do strokovnih služb, pravijo naše sogovornice. V Svetovalnem cetru za otroke, mladostnike in starše je npr. čakalna doba za kliničnega psihologa eno leto! Premalo je dispanzerjev za celostno strokovno pomoč otrokom in mladostnikom ter strokovnega kadra za delo s to ranljivo skupino, ki lahko, kot je bilo nedolgo nazaj mogoče prebrati za Rusijo, podleže manipulantom, ki prek družbenih omrežij mlade nagovarjajo k tveganim dejanjem in celo samomorom.

Nekoliko bolje gre Sloveniji pri različnih preventivnih programih, ki pa imajo, tudi zaradi tega, ker nacionalni program za duševno zdravje še vedno leži v nekem predalu, naravo časovno omejenih projektov in periodičnosti – izvajanje dobrih praks ni sistematično financirano. Pri duševnih težavah otrok in mladih (pa seveda tudi ostalih) je ključ prav v tem, da so stiske odkrite zgodaj, pomoč pa zagotovljena zgodaj in na ustrezen način.


27.05.2019

Po Evropskih volitvah

Volivci so povedali svoje, izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta in tako odločili, kdo naj v prihodnjih petih letih v njihovem imenu sooblikuje evropsko politiko. O slovenski izbiri osmerice evropskih poslank in poslancev, zmagovalcih, poražencih in presenečenjih, o morebitnih spremembah notranjepolitičnih razmerij in seveda o celostni podobi posodobljene evropske politične krajine se bo z gosti Studia ob 17.00 pogovarjal Luka Robida.


24.05.2019

Pred nami so prelomne evropske volitve

V članicah Evropske unije, tudi Združenem kraljestvu, so se začele volitve v Evropski parlament. Sprašujemo se, kako močna je povezava in kam gre, ali vzpon populizma in desnice pomeni njeno razpadanje in predvsem uveljavljanje nacionalnih interesov. Kaj je s temeljem Evrope, demokracijo in kaj se dogaja z levico? V oddaji tudi o tem, zakaj so tokratne volitve zgodovinske in ključne za prihodnost povezave.


23.05.2019

Ljubiteljska kultura

Ljubiteljska kultura je pravi družbeno-kulturni fenomen, saj v njej sodeluje kar 7 odstotkov prebivalcev. Ob kulturnem udejstvovanju predstavlja socialno mrežo, v kateri se ljudje povezujejo, bogatijo, pa tudi blažijo različne stiske. O njenih ustvarjalnih in socialnih vidikih v Tednu ljubiteljske kulture, ko se bo po slovenskem prostoru zvrstilo več kot tisoč dogodkov, tudi v Studiu ob 17ih voditelj Aleksander Čobec.


22.05.2019

Tretje soočenje pred volitvami v Evropski parlament

Danes bo na Radiu Slovenija še zadnje soočenje parlamentarnih strank pred nedeljskimi Evropskimi volitvami. Zanimalo nas bo, kako varno se počutijo v Sloveniji in Evropi? Kako ublažiti posledice podnebnih sprememb? So za skupno varnostno in obrambno politiko? Kakšna naj bo vloga Evropske unije v svetu? O vsem tem na Prvem programu Radia Slovenija ob 17. uri. S Špelo Novak in Robertom Škrjancem.


21.05.2019

Vojaško vadišče Poček

Glede osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku predstavniki obrambnega ministrstva ter prebivalcev Postojne in Pivke ne najdejo skupnega jezika. Monitoring naj bi pokazal, da vojaška dejavnost skoraj nima vpliva na pitno vodo in okolje, toda tamkajšnja skupnost ne verjame – dvomi tudi o lokaciji nabiranja vzorcev. V oddaji bomo z obema stranema preverjali argumente, voditeljica bo Sabrina Mulec.


20.05.2019

Afera v Avstriji

Po škandalu, v katerega se je zapletel nekdanji predsednik avstrijske svobodnjaške stranke Heinz Christian Strache, bodo v Avstriji jeseni predčasne parlamentarne volitve. Mediji so objavili posnetek, ko je v zameno za politično podporo obljubljal pogodbe z vlado. Kdo mu je nastavil past in zakaj? Koga bo afera največ stala? Kako bo afera vplivala na evropske volitve in izid parlamentarnih volitev ? O tem z gosti v današnjem Studiu ob sedemnajstih


17.05.2019

Pokojninski sistem in dostojna starost

Kako do dostojnih pokojnin in vzdržne pokojninske blagajne, je to sploh mogoče? Danes več kot 140 tisoč upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 600 evrov. Kako preživijo? Ima revščina ženski obraz, saj je največ revščine med starejšimi ženskami ? V oddaji o tem, kako živijo upokojenci, kje so rešitve in ne nazadnje, kako na pokojninski sistem gledajo mladi.


16.05.2019

Družinski zdravniki

Vlada je sprejela aneks k splošnemu dogovoru, ki mejo za odklanjanje novih bolnikov postavlja pri 1895 glavarinskih količnikih, kar naj bi dolgoročno rešilo preobremenjenost družinskih zdravnikov. Bodo ti zdaj v Kranju, Mariboru, Celju in še kje preklicali odpovedi delovnih razmerjih, kako so zadovoljni z rešitvijo in kaj bo normativ pomenil za bolnike in dostopnost do zdravnikov?


15.05.2019

Drugo soočenje pred volitvami v Evropski parlament

Drugo soočenje pred Evropskimi volitvami, tokrat so v studiu predstavniki neparlamentarnih strank ter liste volivk in volivcev. Kje v trikotniku migracije-varnost-demografija je Slovenija? Kje je Slovenija, ko gre za delovanje v evropskih ustanovah? In nenazadnje – kje je Slovenija, ko gre za ključna okoljska vprašanja?


14.05.2019

Cepiti se ali ne ?

Cepiti se ali ne cepiti se? Mnenja na tem področju so zelo deljena. Čeprav se z dovolj visoko precepljenostjo zagotavlja kolektivno imunost, nekateri starši odklanjajo cepljenje. Ravno dvom o tem Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med 10 največjih groženj svetovnega javnega zdravstva v tem letu. Kako prepričati dvomljivce oziroma nasprotnike? Zakaj nekatere države napovedujejo ukrepe proti staršem otrok, ki niso cepljeni? O tem v oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Tino Lamovšek.


13.05.2019

Odstop od jedrskega sporazuma

Iran je leto po odstopu Združenih držav iz zgodovinskega jedrskega sporazuma začel zmanjševati svoje prostovoljne zaveze glede jedrskega programa, za začetek tudi glede obogatenega urana. Preostalih pet podpisnic je pozval, naj zagotovijo uresničevanje svojih zavez in se uprejo ameriškim naftnim pritiskom. Evropska unija je zavrnila iranski ultimat, o tem pa danes razpravljajo tudi evropski zunanji ministri. O tem, ali se tudi Evropa podreja ameriškemu izsiljevanju in kaj bo naslednji korak Združenih držav, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Rajko Pervanje.


10.05.2019

50 let Radia Študent

Radio Študent že 50 let oddaja alternativni program. Radijska postaja, ki je nastala iz socialnih študentskih protestov, je imela pomembno vlogo v nastajanju civilne družbe in ob demokratizaciji. Radio Študent je ohranil kritično ost, je pa tudi medij, ki ponuja marsikatero alternativno vsebino in izuri številne mlade novinarke in novinarje. Voditelj Studia ob sedemnajstih bo tokrat Tomaž Gerden.


09.05.2019

Evropa, garant miru

9. maja se je v Evropi končala druga svetovna vojna in na pogorišču je zrastla nova Evropa z željo po trajnem miru. Evropska unija je verjetno najuspešnejši mirovni projekt v zgodovini, zato je pred leti dobila Nobelovo nagrado. V Studiu ob 17h se bomo vprašali, ali je samo mir dovolj oziroma ali je to najmanj ali največ, kar lahko pričakujemo od Evropske unije. V razpravi z gosti bo Matjaž Trošt iskal prednosti, slabosti in pomanjkljivosti sedanje evropske ureditve.


08.05.2019

Prvo soočenje pred EU volitvami

Prvo soočenje kandidatov parlamentarnih strank pred Evropskimi volitvami. Je Evropska unija pripravljena na ohlajanje gospodarske rasti, bomo pomanjkanje delovne sile rešili s priseljevanjem? Bo Unija zagotovila dostojne pokojnine, bo končno zagotovila enake priložnosti za vse ali pa bo mlade še naprej pustila na prepihu prekarnosti? Voditelja Urška Jereb in Luka Robida.


07.05.2019

Kam z odpadki?

Odpadki v Sloveniji se kopičijo, za sežig gorljivih preostankov pa skoraj nimamo primernih objektov. Cene odvoza in sežiga, ki so poskočile v nebo, prinašajo veliko okoljsko nevarnost. Lokalne skupnosti, lastnice centrov, se z zadevo spopadajo vsaka po svoje. Kako velika težava so takšni odpadki v Sloveniji in kako namerava država, ki je po zakonu dolžna poskrbeti za sežig odpadkov, reševati vse bolj žgoč problem, v Studiu ob 17-ih s Karmen Štrancar Rajevec.


06.05.2019

Volilna tekma se začenja

Čez nekaj manj kot tri tedne bomo volili osem poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Po mnenju poznavalcev razmer bodo to najpomembnejše evropske volitve doslej. Danes se tudi na RTV Slovenija začenja volilna kampanja. V Studiu ob 17.00 bomo iskali odgovore na vprašanja, kaj lahko tokrat pričakujemo na evropskih volitvah, kdo lahko največ izgubi in kdo pridobi, katere so evropske vrednote, bo tokrat vendarle volilo več upravičencev kot v preteklosti?


03.05.2019

Svoboda medijev

3. maj je svetovni dan svobode medijev. Po oceni organizacije Novinarji brez meja razmere zbujajo skrb. Tudi v Sloveniji novinarke in novinarji doživljajo pritiske, grožnje in žalitve. O tem bodo v oddaji govorili Tjaša Slokar Kos, POP TV, Uroš Esih, novinar Večera, Matjaž Gruden, Svet Evrope, in dr. Andrej Stopar z Radia Slovenija. Voditeljica Tatjana Pirc.


02.05.2019

Odgovorni turizem

Čeprav so potovanja – tudi zaradi cenovne dostopnosti – postala del vsakdana, ne smemo spregledati slabega vpliva turizma na okolje. Panoga bo morala prevzeti odgovornost in takšno ravnanje se pričakuje tudi od turistov. Kaj vse razumemo s pojmom odgovorni turizem? Kako spremeniti dozdajšnje potovalne navade? Zakaj se na dopustu obnašamo drugače kot običajno? Z voditeljico Tino Lamovšek.


01.05.2019

Studio ob 17-ih

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


30.04.2019

Zahodni Balkan v čakalnici EU

Prihodnost balkanskih držav je v Evropski uniji, so že davnega leta 2003 zapisali predsedniki držav in vlad Unije. Od takrat se je sicer veliko spremenilo v državah Zahodnega Balkana, a še vedno pomanjkljivo deluje pravna država, razširjena je korupcija, kršene so človekove pravice, nerešena so nekatera mejna vprašanja. Evropska vrata ostajajo priprta. Države Zahodnega Balkana pa se spopadajo z vse večjim odlivom prebivalstva. So evropska vrata v resnici odprta le še za poceni delovno silo ? V oddaji Studio ob 17h, ki jo bo vodil Marjan Vešligaj.


Stran 67 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov