Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Samodestruktivno vedenje mladih

16.06.2017

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Med otroki in mladimi je vse več duševnih stisk, tudi tistih najhujših: samopoškodovanje in samomorilne misli, pravijo strokovnjakinje, ki se s temi mladimi srečujejo vsak dan. Strokovne službe in država temu ne sledijo, čakalne dobe za pedopsihiatra, otroškega psihologa in kliničnega psihologa so zato nezaslišno dolge - tudi eno leto.

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni.  A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih  – samopoškodbenega vedenja in depresije. Še drug trend, ki ga opažajo strokovnjaki, je, da se hude stiske, tudi suicidalne misli, pojavljajo vedno bolj zgodaj v razvoju otroka – že pri mlajših otrocih, pri 8-, 9-, 10-letnikih.

O razlogih in tem, kakšno pomoč nudimo otrokom in mladim v stiski, smo se pogovarjali z gostjami. To so bile: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

10 do 15 odstotkov mladih občuti duševno stisko

Medtem, ko se je način življenja v zadnjih desetletjih močno spremenil (tudi zaradi modernih tehnologij), so se spremenili tudi družinski odnosi. Zaradi pomanjkanja časa, manjših družin, vedno večjih družbenih in poklicnih zahtev ter osebnih pričakovanj so odnosi med straši in otroci lahko manj trdni kot nekoč. Po besedah dr. Anderluh raziskave kažejo, da je že en odrasel človek, s katerim se otrok razume in h kateremu se lahko zateče, dovolj, da otrok razvije prave načine reševanja svojih stisk in težav. Če ima otrok občutek, da je sam, lahko nastopijo težave. Strokovnjaki so prepričani, da je v populaciji 10 do 15 % mladih, ki imajo duševno stisko, a pomoč dobi le odstotek mladih.

Težko je priti do strokovne pomoči

Težava je v pomanjkanju dostopnosti do strokovnih služb, pravijo naše sogovornice. V Svetovalnem cetru za otroke, mladostnike in starše je npr. čakalna doba za kliničnega psihologa eno leto! Premalo je dispanzerjev za celostno strokovno pomoč otrokom in mladostnikom ter strokovnega kadra za delo s to ranljivo skupino, ki lahko, kot je bilo nedolgo nazaj mogoče prebrati za Rusijo, podleže manipulantom, ki prek družbenih omrežij mlade nagovarjajo k tveganim dejanjem in celo samomorom.

Nekoliko bolje gre Sloveniji pri različnih preventivnih programih, ki pa imajo, tudi zaradi tega, ker nacionalni program za duševno zdravje še vedno leži v nekem predalu, naravo časovno omejenih projektov in periodičnosti – izvajanje dobrih praks ni sistematično financirano. Pri duševnih težavah otrok in mladih (pa seveda tudi ostalih) je ključ prav v tem, da so stiske odkrite zgodaj, pomoč pa zagotovljena zgodaj in na ustrezen način.


Studio ob 17.00

4532 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Samodestruktivno vedenje mladih

16.06.2017

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Med otroki in mladimi je vse več duševnih stisk, tudi tistih najhujših: samopoškodovanje in samomorilne misli, pravijo strokovnjakinje, ki se s temi mladimi srečujejo vsak dan. Strokovne službe in država temu ne sledijo, čakalne dobe za pedopsihiatra, otroškega psihologa in kliničnega psihologa so zato nezaslišno dolge - tudi eno leto.

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni.  A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih  – samopoškodbenega vedenja in depresije. Še drug trend, ki ga opažajo strokovnjaki, je, da se hude stiske, tudi suicidalne misli, pojavljajo vedno bolj zgodaj v razvoju otroka – že pri mlajših otrocih, pri 8-, 9-, 10-letnikih.

O razlogih in tem, kakšno pomoč nudimo otrokom in mladim v stiski, smo se pogovarjali z gostjami. To so bile: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

10 do 15 odstotkov mladih občuti duševno stisko

Medtem, ko se je način življenja v zadnjih desetletjih močno spremenil (tudi zaradi modernih tehnologij), so se spremenili tudi družinski odnosi. Zaradi pomanjkanja časa, manjših družin, vedno večjih družbenih in poklicnih zahtev ter osebnih pričakovanj so odnosi med straši in otroci lahko manj trdni kot nekoč. Po besedah dr. Anderluh raziskave kažejo, da je že en odrasel človek, s katerim se otrok razume in h kateremu se lahko zateče, dovolj, da otrok razvije prave načine reševanja svojih stisk in težav. Če ima otrok občutek, da je sam, lahko nastopijo težave. Strokovnjaki so prepričani, da je v populaciji 10 do 15 % mladih, ki imajo duševno stisko, a pomoč dobi le odstotek mladih.

Težko je priti do strokovne pomoči

Težava je v pomanjkanju dostopnosti do strokovnih služb, pravijo naše sogovornice. V Svetovalnem cetru za otroke, mladostnike in starše je npr. čakalna doba za kliničnega psihologa eno leto! Premalo je dispanzerjev za celostno strokovno pomoč otrokom in mladostnikom ter strokovnega kadra za delo s to ranljivo skupino, ki lahko, kot je bilo nedolgo nazaj mogoče prebrati za Rusijo, podleže manipulantom, ki prek družbenih omrežij mlade nagovarjajo k tveganim dejanjem in celo samomorom.

Nekoliko bolje gre Sloveniji pri različnih preventivnih programih, ki pa imajo, tudi zaradi tega, ker nacionalni program za duševno zdravje še vedno leži v nekem predalu, naravo časovno omejenih projektov in periodičnosti – izvajanje dobrih praks ni sistematično financirano. Pri duševnih težavah otrok in mladih (pa seveda tudi ostalih) je ključ prav v tem, da so stiske odkrite zgodaj, pomoč pa zagotovljena zgodaj in na ustrezen način.


05.03.2019

Evtanazija v Sloveniji?

Upokojena učiteljica Alenka Čurin Janžekovič, ki ima neozdravljivo bolezen, si v Švici ureja dokončanje svojega življenja s samomorom s pomočjo, ker pri nas zakonodaja tega ne omogoča. Njena zgodba in pobuda društva Srebrna nit za pravno ureditev evtanazije pri nas, ki so jo že podpisali tudi strokovnjaki z različnih področij, odpirata javno razpravo o svobodnem odločanju posameznika o dokončanju življenja. Stališčem in razmišljanjem bomo dali prostor v torkovem Studiu ob 17-ih. Gostje bodo specializirana zdravnica paliativne oskrbe Urška Lunder, klinična psihologinja prof. dr. Onja Tekavčič Grad in prof. dr. Andrej Pleterski in filozof dr. Borut Ošlaj, član Komisije za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje. Svoje videnje uzakonitve evtanazije bo predstavila tudi pravnica dr. Nataša Valentinčič, ki v svoji doktorski disertaciji obravnava tri modele formalne in dejanske pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru na Nizozemskem, Švici in Sloveniji.


04.03.2019

Novi minister za kulturo?

Še pred zaslišanjem ministrskega kandidata Zorana Pozniča so se pojavili očitki o konfliktu interesov, saj vodi zavod, ki se je prijavil na razpis ministrstva za kulturo


01.03.2019

Protesti na Balkanu

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


28.02.2019

Jure Leben odstopil – kaj bo sledilo?

Odstop ministra za okolje Jureta Lebna je sprožil precej vprašanj: komu je bil v interesu, kaj pomeni za stranko SMC in delovanje celotne vlade, kdo ga bo nasledil na tem ključnem, veliko let zapostavljenem položaju? Njegov naslednik se bo moral lotiti številnih odprtih vprašanj, od sistema zbiranja in predelave odpadkov do usode Teša in črpanja plina v Petišovcih. O političnih posledicah odstopa Lebna in odprtih strokovnih vprašanjih v današnjem Studiu ob 17h. Pripravljata ga Tomaž Celestina in Erna Strniša.


27.02.2019

Davčna reforma

Kaj prinaša davčna reforma? Primež dohodnine bo popustil, višji bo neobdavčen dohodek, drugačna lestvica, nižje stopnje za tako imenovani srednji razred. Regres, trinajsta plača manj obdavčena. Od zaslužkov bo več ostalo v denarnicah, manj bo šlo državi. Ta bo primanjkljaj nadomestila z višjo obdavčitvijo dobičkov, dividend, najemnin in obresti. Več o tem v Studiu ob 17-ih. Pripravlja Zdenka Bakalar. Gosti oddaje: – minister za finance Andrej Bertoncelj – predsednik GZS Boštjan Gorjup – predsednica ZSSS Lidija Jerkič


26.02.2019

Visoke temperature – neobičajno za ta čas

Zdi se, da je zime nepreklicno konec. V to nas prepričujejo neobičajno visoke temperature v tem času oziroma njihovo nihanje. Uprava za zaščito in reševanje je razglasila celo veliko požarno ogroženost naravnega okolja za vso državo. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta v dneh velike požarne ogroženosti izvajala poostren nadzor. Je vse to tudi posledica podnebnih sprememb? Kaj pravijo vremenoslovci in kakšna so sporočila iz lokalnih okolij?


25.02.2019

Cerkev prekinila molk o spolnih zlorabah

Kakšen je rezultat večdnevnega srečanja papeža Frančiška in škofov o zaščiti mladoletnikov pred spolnimi zlorabami klerikov? Bo to srečanje prelomno, bo obravnava pedofilskih duhovnikov ter njihovih zaščitnikov od zdaj strožja in temeljitejša? Bo cerkev prekinila molk o spolnih zlorabah otrok ter storilce kaznovala in jih razkrila? Odgovore na ta in številna druga vprašanja, ki se odpirajo ob tej žgoči problematiki, bodo v Studiu ob 17-tih na Prvem podali predstavniki Katoliške cerkve na Slovenskem, katoliški laiki in kleriki ter laična javnost. Voditeljica oddaje Nataša Lang.


22.02.2019

Kadrovska organizacija

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


21.02.2019

Kakšno hrano jemo?

Po aferi z mesom, po kateri smo kupci bolj ozaveščeni, se sprašujemo, kakšni so mlečni in žitni izdelki ter sadje in zelenjava na policah naših trgovcev in komu verjeti. Označevanje živil je namenjeno kupcem, da laže izbirajo hrano, toda zavajanje je pri tem pogosto. Kako dobro poznamo oznake in kaj sploh povedo o kakovosti? Kupci moramo ločiti med trditvami proizvajalcev in oznakami standardov. Kaj jamči oznaka izbrana kakovost Slovenija in na kaj je treba biti pozoren?


20.02.2019

Na Pošti stavke ne bo

Vodstvo Pošte Slovenije in sindikati so s podpisom dogovora o izboljšanju pogojev dela in gmotnega položaja zaposlenih preprečili njihovo stavko. Tako poštarji kot tudi zaposleni ob poštnih okencih in v logističnih centrih so čezmerno obremenjeni, trdijo sindikalisti, tarejo jih kadrovska podhranjenost in številne bolniške odsotnosti. Ob tem pa državna pošta, upravljalsko jo nadzoruje SDH, kuje večmilijonske dobičke. V oddaji o tem, kako bodo rešili težave. Voditelj Dejan Rat.


19.02.2019

Pomanjkanje družinskih zdravnikov

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


18.02.2019

Varnostne razmere se slabšajo

Je na obzorju nova oboroževalna tekma? To se sprašujejo številni analitiki, potem ko sta Washington in Moskva odstopila od pogodbe o prepovedi raket srednjega dosega, sklenjene v obdobju hladne vojne. Tveganje se stopnjuje tudi ob krepitvi kitajskih vojaških mišic. Smo v Evropi še naprej na prepihu med ZDA in Rusijo?


15.02.2019

Vodnikovo leto

Valentín Vodnik, prvi oziroma eden od prvih na številnih področjih: prvi kanonizirani slovenski pesnik, začetnik slovenskega novinarstva s časnikom Lublanske novice, avtor prve v slovenščini pisane slovnice, slovaropisec, začetnik slovenske strokovne terminologije na več področjih; slavljen, a včasih tudi pozabljen, vsekakor pa zaslužen za marsikaj, iz česar so rasli rodovi po njem … Vodnikovo leto, posvečeno 200-ti obletnici njegove smrti, je priložnost, da se znova ozremo na njegovo delo. Avtor bo Vlado Motnikar.


14.02.2019

Kaj delajo novi župani

Tri mesece po lokalnih volitvah pregledujemo, kako so novoizvoljeni župani zagrizli v delo, kako sestavljajo koalicije, kakšni okostnjaki so jih čakali v omarah … Ponekod se zapleta. V Kopru se je povolilna zgodba razpletla šele pred dnevi, v Šmarjeških Toplicah se še ni. Današnjo oddajo namenjamo lokalni politiki. Gostimo koprskega, mariborskega in piranskega župana ter preverjamo ali izvoljeni predstavniki ljudstva že uresničujejo obljube. Voditeljica Tjaša Škamperle.


13.02.2019

Kakšno šolo hočemo

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


12.02.2019

Boj za kadre

V starajoči se Evropi se bíje boj za dobre kadre. Bogatejši zahod nadarjene z vzhoda vabi z enosmernimi vozovnicami, ključni so boljše plače in pogoji za razvoj. Bo Slovenija končna ali le začetna postaja za najbolj izobražene in nadarjene delavce, kateri so magneti za nove rodove na trgu dela in kakšnih delovnih mest si želimo - o vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Ivanovič.


11.02.2019

Meso - komu zaupati?

Afera s spornim poljskim mesom je pri potrošnikih sprožila vrsto vprašanj o kakovosti mesa, ki ga jemo, in komu naj sploh zaupamo. Zato v Studiu ob 17-ih preverjamo nadzor nad mesom in odgovarjamo na vprašanje, kaj se z njim dogaja na svetovnem trgu. V Sloveniji vzgojeno meso je, kot nam zagotavljajo, najbolj kakovostno; bo treba spremeniti pravila o javnem naročanju, da ga bodo imeli tudi v vrtcih, šolah in bolnišnicah? Kako prepoznati lokalno pridelano meso, katera znamka je zagotovilo, da gre za slovensko pridelano kakovostno meso? Z voditeljico Jernejko Drolec.


08.02.2019

Prešernovi nagrajenci

Sinoči so v Cankarjevem domu podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Ustvarjalcem, ki so ali s svojim življenjskim delom ali pa z vrhunskimi dosežki zadnjih let zaznamovali slovensko kulturo, lahko prisluhnete v Studiu ob 17-ih na Prvem programu. Z voditeljico Stašo Grahek.


07.02.2019

Višje plače tudi v gospodarstvu

Potem ko so se zvišale plače v javnem sektorju, je čas za to tudi v gospodarstvu. S tem se strinjajo tako podjetniki kot sindikati in vlada. A poti do tja so različne. Večina jih pelje prek davčnih razbremenitev zaposlenih. Kako in kdaj – o tem v tokratni oddaji, v kateri soočamo predstavnike različnih strani, a z istim ciljem.


06.02.2019

Ameriški predsednik Trump o razmerah v državi

Ameriški predsednik je imel redni letni nagovor letos, zaradi spora z demokrati glede financiranja zidu na meji z Mehiko, pozneje kot običajno. Ameriškemu gospodarstvu gre dobro, odnosi z Venezuelo pa so na robu vojne. V oddaji razčlenjujemo prvo polovico Trumpovega predsedniškega mandata. Koliko škode je sebi in ugledu Združenih držav povzročil s svojim neobičajnim vodenjem in zakaj nič ne kaže na to, da bi izgubil na predsedniških volitvah? Sicer pa Trump vztraja pri zidu na meji z Mehiko, carinah na kitajske izdelke in osamitvi Irana.


Stran 69 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov