Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako bo spor med Trumpom in Bannonom vplival na ameriško politko
Prejšnji teden je na ameriški notranje-politični sceni dodobra zavrelo; novinar Michael Wolff je namreč – ne sicer brez zapletov in groženj Trumpovih odvetnikov – izdal knjigo Fire and Fury, se pravi Ogenj in bes, v kateri popisuje zakulisno dogajanje v Beli hiši v zadnjem letu dni. Wolff v knjigi postreže s kopico sočnih in nesramnih podrobnosti o predsedniku in njegovi družini, a to slej ko prej ni pravi razlog, zakaj je Trumpova administracija zdaj na nogah. Veliko bolj problematični sta dve drugi zadevi, obe povezani s predsednikovim nekdanjim tesnim sodelavcem, glavnim političnim svetovalcem in ideologom, Stevom Bannonom. Ta je, po eni strani, Wolffu povedal, da verjame, da je precejšnja verjetnost, da bi Trumpa njegov kabinet lahko predčasno odstavil zaradi mentalne nesposobnosti, no, po drugi plati pa je Bannon – in to je bila bržčas še bolj eksplozivna izjava – sestanek Trumpovega starejšega sina, Dona juniorja, Trumpovega zeta, Jareda Kushnerja, in tedanjega vodja Trumpove kampanje, Paula Manaforta z rusko odvetnico Veselickajo označil za izdajalsko, zarotniško povezovanje s Kremljem in izrazil trdno prepričanje, da je predsednik za sestanek vedel.
Vse te izjave so pripeljale do zelo javnega razdora med Trumpom in Bannonom, spričo česar se mnogi opazovalci in komentatorji zdaj sprašujejo, kaj to pomeni za ideološko usmeritev republikanske stranke in za izid novembrskih volitev, ko bodo Američani izvolili celoten spodnji dom parlamenta in tretjino senatorjev. Bodo pod vtisom kaosa v vladajoči stranki volivci nagradili opozicijske demokrate? No, po drugi plati pa se številni sprašujejo, ali bo nemara Trump negotovost svojega notranje-političnega položaja zdaj skušal prikriti s stopnjevanjem kake izmed zunanje-političnih konfliktnih oziroma kriznih situacij? Tu je Iran, tu je Severna Koreja, tu sta še vedno tudi Sirija in Irak … Negotovosti je, skratka, veliko. Kaj spor med Trumpom in Bannonom pomeni za notranjo in zunanjo politiko Združenih držav smo skušali preveriti tudi v današnjem Studiu ob 17ih. Pri tem so nam bili v pomoč naši gostje: politolog dr. Marko Lovec, obramboslovec dr. Uroš Svete – oba tudi predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede – ter dr. Janez Markeš, komentator časopisne hiše Delo.
Med številnimi zanimivimi uvidi naših sogovornikov velja posebej izpostaviti misel Marka Lovca, da Trump – natanko tak, kakršen je, kaotičen in obremenjen s šetvilnimi aferami – pravzaprav ustreza obema strankama, to je celotnemu ameriškemu političnemu establišmentu. Zakaj je tako, boste izvedeli, če poslušate tokratni Studio ob 17ih.
4551 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kako bo spor med Trumpom in Bannonom vplival na ameriško politko
Prejšnji teden je na ameriški notranje-politični sceni dodobra zavrelo; novinar Michael Wolff je namreč – ne sicer brez zapletov in groženj Trumpovih odvetnikov – izdal knjigo Fire and Fury, se pravi Ogenj in bes, v kateri popisuje zakulisno dogajanje v Beli hiši v zadnjem letu dni. Wolff v knjigi postreže s kopico sočnih in nesramnih podrobnosti o predsedniku in njegovi družini, a to slej ko prej ni pravi razlog, zakaj je Trumpova administracija zdaj na nogah. Veliko bolj problematični sta dve drugi zadevi, obe povezani s predsednikovim nekdanjim tesnim sodelavcem, glavnim političnim svetovalcem in ideologom, Stevom Bannonom. Ta je, po eni strani, Wolffu povedal, da verjame, da je precejšnja verjetnost, da bi Trumpa njegov kabinet lahko predčasno odstavil zaradi mentalne nesposobnosti, no, po drugi plati pa je Bannon – in to je bila bržčas še bolj eksplozivna izjava – sestanek Trumpovega starejšega sina, Dona juniorja, Trumpovega zeta, Jareda Kushnerja, in tedanjega vodja Trumpove kampanje, Paula Manaforta z rusko odvetnico Veselickajo označil za izdajalsko, zarotniško povezovanje s Kremljem in izrazil trdno prepričanje, da je predsednik za sestanek vedel.
Vse te izjave so pripeljale do zelo javnega razdora med Trumpom in Bannonom, spričo česar se mnogi opazovalci in komentatorji zdaj sprašujejo, kaj to pomeni za ideološko usmeritev republikanske stranke in za izid novembrskih volitev, ko bodo Američani izvolili celoten spodnji dom parlamenta in tretjino senatorjev. Bodo pod vtisom kaosa v vladajoči stranki volivci nagradili opozicijske demokrate? No, po drugi plati pa se številni sprašujejo, ali bo nemara Trump negotovost svojega notranje-političnega položaja zdaj skušal prikriti s stopnjevanjem kake izmed zunanje-političnih konfliktnih oziroma kriznih situacij? Tu je Iran, tu je Severna Koreja, tu sta še vedno tudi Sirija in Irak … Negotovosti je, skratka, veliko. Kaj spor med Trumpom in Bannonom pomeni za notranjo in zunanjo politiko Združenih držav smo skušali preveriti tudi v današnjem Studiu ob 17ih. Pri tem so nam bili v pomoč naši gostje: politolog dr. Marko Lovec, obramboslovec dr. Uroš Svete – oba tudi predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede – ter dr. Janez Markeš, komentator časopisne hiše Delo.
Med številnimi zanimivimi uvidi naših sogovornikov velja posebej izpostaviti misel Marka Lovca, da Trump – natanko tak, kakršen je, kaotičen in obremenjen s šetvilnimi aferami – pravzaprav ustreza obema strankama, to je celotnemu ameriškemu političnemu establišmentu. Zakaj je tako, boste izvedeli, če poslušate tokratni Studio ob 17ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Prilagodljivost, prožnost, proaktivnost ter visoka motiviranost ... te odlike iščejo sodobni delodajalci. V zameno ponujajo delo pri projektu in nizek honorar. Spremembe na trgu dela so tu - če želiš preživeti, jih moraš sprejeti. O posledicah novodobnih oblik dela in o možnih rešitvah bomo govorili v današnjem Studiu ob 17ih. Z voditeljico Urško Valjavec.
Gripa polni bolnišnice in ob njenem tokratnem izbruhu se je izkazalo, da so denimo oddelki za intenzivne terapije v ljubljanskem Kliničnem centru, ki so že sicer prezasedeni, na robu zmogljivosti. Medicinske sestre so preveč obremenjene, zdaj bi jih v teh enotah potrebovali še najmanj 60. Kadrovska podhranjenost, neplačano nadurno delo - je to prava pot varčevanja? Voditeljica bo Snežana Ilijaš.
Leto dni po žledu, ki je v gozdovih in na infrastrukturi povzročil ogromno škodo, ugotavljamo, kakšne so razmere zdaj. Žledolom je poškodoval več kot polovico gozdov, še danes so neodstranjeni iglavci zelo nevarni za razvoj podlubnikov. So že odpravili zastoje pri odkupovanju lesa, bodo zloglasne prevoznice spet obvezne? Kako je sanirano elektro-omrežje, na katerem nihče ne pomni tolikšne katastrofe? Kako je z uničeno železniško progo med Pivko in Borovnico leto dni potem, v današnjem Studiu z voditeljico Jernejko Drolec.
Kje je srednja pot med svobodo govora in razžalitvijo verskih čustev? Karikature, ki so žaljive do vernikov, običajno sprožijo buren odziv. Ta pa ne izhaja le iz napetosti do svobode govora, temveč korenini tudi v zgodovinskih in idejnih konfliktih, svetovni politiki in odnosu do manjšin po svetu. Kaj je dovoljeno v imenu svobode govora in kje je meja, na kateri stoji ali pade demokratična družba? O teh odprtih vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljem Aleksandrom Čobcem.
Vladno varčevanje na račun občin se vrti predvsem okoli povprečnine. Župani si želijo, da bi bila ta 525 evrov na prebivalca, vlada predlaga nižje zneske. Ti pa bodo za predstavnike lokalne samouprave sprejemljivi le, če bo vlada ob tem znižala stroške občin. Koliko so popustile občine in kaj jim ponuja vlada? Bo ob nižjih prihodkih občin najprej trpela sociala ali bodo klestili infrastrukturne projekte? Bodo občinam odobrili dodatno zadolževanje? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s to temo, v današnjem Studiu ob 17h z voditeljem Danijem Poslekom.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah razburja delo upravnikov stavb, ki je pogosto dvomljivo strokovno ali celo kriminalno. Stavba mora imeti upravnika, tako določa zakon, toda upravnik je lahko v tej državi vsakdo, ki se registrira in se loti posla. Goljufij je tako ogromno: previsoke cene, nepravične delitve stroškov, izginjajo celo sredstva iz rezervnega sklada, upravniki ne plačujejo dobaviteljem in prelivajo denar na svoj račun. In nikogar ni, ki bi jim zares stopil na prste! Kdaj in kako lahko ukrepa stanovanjska inšpekcija, kdaj bo država uvedla sistemski nadzor in zavarovala lastnike stanovanj - o tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep.
ene nafte že pol leta dramatično upadajo in so pred kratkim dosegle najnižjo raven po šestih letih. Medtem ko veliki igralci na naftnem trgu čakajo, koga od njih bo to prvega uničilo, se zdi, da se zlasti v Evropi gospodinjstva in velik del gospodarstva veselijo nizkih cen. O tem, kdo ima v resnici korist od tega in zakaj dolgoročno to ni nujno dobro, pa tudi o tem, ali bomo v Sloveniji končno napolnili bencinski rezervoar po bistveno nižjih cenah kot doslej, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kakšne so plače v Sloveniji? Tudi v okviru socialnega sporazuma se socialni partnerji usklajujejo o plačah - sindikati se zavzemajo za spremembo sestave minimalne plače, delodajalci vztrajajo pri zdajšnji ureditvi; sindikati bi rast plač vezali na rast produktivnosti, delodajalci so zadržani; delodajalci si želijo razbremenitev plač s prispevki in davki, vlada ne popušča. Se torej s plačo v Sloveniji da preživeti, kaj pa živeti? Oddajo bo vodila Urška Valjavec.
Izid predsedniških volitev na Hrvaškem je pokazal veliko razdeljenost tamkajšnjega volilnega telesa. Le nekaj tisoč glasov razlike je odločilo, da bo prihodnjih pet let Hrvaško vodila kandidatka desnice Kolinda Grabar Kitarović. Kaj izid volitev pomeni za našo južno sosedo, kaj napoveduje za parlamentarne volitve, ki bodo prav tako letos, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Špelo Novak.
Neveljaven email naslov