Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Državljani Bosne in Hercegovine so volili več kot 500 predstavnikov v različna državna telesa, med drugim tudi tri člane predsedstva, iz vsakega konstitutivnega naroda po enega. Izkazalo se je, da je bil v predsedstvo izvoljen kandidat iz vrst hrvaškega naroda, ki pa med hrvaškim prebivalstvom Bosne in Hercegovine nima podpore. Je to še en zaplet, ki bo onemogočil hitrejše reforme in vključevanje države v evro-atlantske povezave?
Najbolj kontroverzne volitve v zgodovini države
Državljani Bosne in Hercegovine so volili več kot 500 predstavnikov v različna državna telesa, med drugim tudi tri člane predsedstva, iz vsakega konstitutivnega naroda po enega. Izkazalo se je, da je bil v predsedstvo izvoljen kandidat iz vrst hrvaškega naroda, ki pa med hrvaškim prebivalstvom Bosne in Hercegovine nima podpore. Je to še en zaplet, ki bo onemogočil hitrejše reforme in vključevanje države v evro-atlantske povezave?
4601 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Državljani Bosne in Hercegovine so volili več kot 500 predstavnikov v različna državna telesa, med drugim tudi tri člane predsedstva, iz vsakega konstitutivnega naroda po enega. Izkazalo se je, da je bil v predsedstvo izvoljen kandidat iz vrst hrvaškega naroda, ki pa med hrvaškim prebivalstvom Bosne in Hercegovine nima podpore. Je to še en zaplet, ki bo onemogočil hitrejše reforme in vključevanje države v evro-atlantske povezave?
Najbolj kontroverzne volitve v zgodovini države
Državljani Bosne in Hercegovine so volili več kot 500 predstavnikov v različna državna telesa, med drugim tudi tri člane predsedstva, iz vsakega konstitutivnega naroda po enega. Izkazalo se je, da je bil v predsedstvo izvoljen kandidat iz vrst hrvaškega naroda, ki pa med hrvaškim prebivalstvom Bosne in Hercegovine nima podpore. Je to še en zaplet, ki bo onemogočil hitrejše reforme in vključevanje države v evro-atlantske povezave?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu invalidov, se bomo v studiu ob 17-ih pogovarjali o osebni asistenci, ki je nepogrešljiva za neodvisno in samostojno življenje najtežjih invalidov v skupnosti. Pri nas osebna asistenca ni zakonsko urejena, izvaja in financira se projektno. Vse do danes so bili poskusi, da se to področje tudi zakonsko uredi. Prejšnji teden pa je bil v Državni zbor vložen nov predlog zakona o osebni asistenci. Kaj prinaša, kdo bodo upravičenci in kako bo s financiranjem? V oddaji pa se bomo z gosti pogovarjali tudi o deinstitucionalizaciji in zaposlovanju invalidov. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Slovenski znakovni jezik, ki je pravno izenačen s slovenskim jezikom, je za več kot tisoč gluhih v Sloveniji prvi jezik. Kako poteka uresničevanje pravice do uporabe omenjenega jezika v praksi, s kakšnimi težavami s srečujejo njegovi uporabniki? O položaju slovenskega znakovnega jezika, ki je uzakonjen od leta 2002, ter prizadevanjih Zveze gluhih in naglušnih Slovenije za večjo pismenost gluhih in ljudi z okvarami sluha v Studiu ob sedemnajstih. Voditeljica Aljana Jocif.
Pravico do vode smo vpisali v ustavo. Bo naša voda zdaj bolj varna pred pritiski multinacionalk? Kako varna pa bo pred našimi lastnimi potrebami in pričakovanji? O vodi bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Slaček.
Še en mesec je do izteka roka za prenos delnic iz KDD na borzne hiše in banke, odprtih vprašanj v zvezi s tem pa je vse več. Kako bo odločilo ustavno sodišče o domnevno previsokih stroških prenosa; kaj lahko storijo imetniki delnic, ki so že prenesli svoje vrednostne papirje po ceni, višji, kot jo določa zakon; in kako naj ravnajo tisti, ki še niso premestili papirjev? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Urško Jereb Brankovič. Z vprašanji, povezanimi s prenosom, se nam lahko oglasite tudi poslušalci.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Selimo se v ljubljanski Cankarjev dom, kjer spremljamo dogajanje na knjižnem sejmu. Podrobneje se bomo posvetili literarnim ustvarjalkam. Kaj pomeni biti literatka danes, kako ustvarjajo sodobne pesnice, pisateljice in esejistke, s katerimi izzivi se srečujejo? To so le nekatera vprašanja za gostje tokratnega Studia ob 17-ih; na sejmu jim jih bo v živo postavil Marko Golja.
Kava v lončku, ki ga nato odvržemo, vsakokrat nova plastična vrečka v trgovini, voda v plastenki – vsak dan obilo odpadne embalaže, na prebivalca skoraj 160 kilogramov – globalni problem, ki prinaša številne negativne posledice za okolje in družbo. Ta teden je Evropski teden zmanjševanja odpadkov, namenjen razmisleku o tej temi in zmanjševanju ogromne količine odpadkov. V današnjem studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec bomo ugotavljali, kako dosledni smo Slovenci pri ločevanju odpadkov in manjšanju kupa odpadne embalaže …
Natančno 15 ur in 55 minut bo po napovedih trajala razprava o interpelaciji o delu vlade Mira Cerarja, ki jo je vložila Slovenska demokratska stranka. To pomeni, da bomo med drugim ves dan poslušali povsem nasprotujoče si besede o Sloveniji konec leta 2016, dobri dve leti po začetku delovanja te vlade. Kaj prinaša interpelacija, kakšen je lahko njen doseg, kako enotne bodo tokrat vrste v državnem zboru in kje smo res v tem trenutku? O vsem tem tudi v pogovoru s poznavalci slovenske politike v Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Celestino.
Ministrstvo za delo je pripravilo ukrepe, s katerimi želi zagotoviti kakovostna delovna mesta za pravno, ekonomsko in socialno varnost zaposlenih. Je ta želja ministrstva sploh še uresničljiva ob vse več prekarcih na trgu dela? Kakšni so torej konkretni ukrepi? Kdaj bo zakonodaja po pričakovanjih zaživela v praksi? Kako jo komentirajo socialni partnerji? Odgovori v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Valjavec.
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Marakešu so razpravljali o pripravah na uresničevanje zavez pariškega podnebnega sporazuma o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Kljub nekaterim bojaznim, da bodo Združene države Amerike pod novim predsednikom izstopile iz njega, priprave na uresničevanje sporazuma potekajo uspešno. Veljati bo začel leta 2020. O tokratni temi voditelj Tomaž Gerden z gosti.
Slovanska knjižnica, ki letos pod tem imenom proslavlja 70-letnico, kot ljubljanska mestna knjižnica pa deluje že 115 let, hrani številna gradiva in zasebne zbirke, ki so jih zapustili posamezniki. Katera so to in kakšen je njihov pomen za državo, pa tudi o spremembah v knjižničarstvu skozi čas, vlogi in izzivih sodobnih knjižnic ter raznoliki zgodovini Slovanske knjižnice v tokratnem Studiu ob 17-ih s Stašo Grahek.
Čakamo na ključno odločitev vlade, ali bodo zdravniki lahko izstopili iz enotnega plačnega sistema in kako bo odločitev o tem vplivala na prihodnje poteze sindikata Fides. 10-ti dan stavke preverjamo, katere stavkovne zahteve je vlada sprejela in kaj, če sploh kaj, bo morebitni sporazum prinesel bolnikom. Studio ob 17ih z gosti bo vodila Helena Lovinčič.
Kaj lahko javni uslužbenci po neuspešnih pogajanjih pričakujejo glede svojih plač, napredovanj, dodatkov in regresa? Bomo v tokratni oddaji dobili jasne odgovore na vprašanja, kako in kdaj bo vlada odpravljala varčevalne ukrepe in nepravilnosti v zvezi s plačami? Kdaj bodo po osmih letih na vrsti premalo plačani javni uslužbenci iz tako imenovane plačne skupine J in kaj bi pomenil izstop elite iz skupnega plačnega sistema? Vse to nas zanima v tokratnem S17 z voditeljico Niko Benedik.
Izvolitev Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika ob ozko ameriških interesih postavlja v ospredje vprašanja evropsko-ameriških odnosov v prihodnje, pa tudi usode ustaljene čezatlantske varnostne strukture, če Trump ne bo želel biti motor zavezništva. Predvsem pa: kakšna bo usoda Evropske unije ob krepitvi populizmov in nacionalizmov v posamičnih članicah? O tem v Studiu ob 17-ih voditelj Andrej Stopar z gosti.
Epidemija svetovnih razsežnosti, kuga 21-tega stoletja – dve oznaki za morda vodilno civilizacijsko bolezen današnjega časa – za sladkorno bolezen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima diabetes že več kot 400 milijonov ljudi, 5 milijonov jih vsako leto zaradi tega umre. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni se bomo v Studiu ob 17-ih vprašali ali se kot družba zavedamo hudih posledic tega kroničnega obolenja in kako se v naši državi odzivamo na povečevanje števila bolnikov s sladkorno boleznijo.
Začelo se je za oljkarje najbolj naporno in hkrati najbolj prijetno obdobje obiranja plodov. Normalnih oljčnih letin že nekaj časa ni več. Za manjšo količino pridelka od pričakovane poskrbi bodisi vreme bodisi škodljivci. Slovenski oljkarji se kljub temu lahko pohvalijo z odlično kakovostjo ekstra deviškega oljčnega olja. O tem, zakaj še vedno nimamo strategije razvoja te kmetijske panoge, med drugim v Studiu ob 17ih z voditeljico Tjašo Škamperle.
Delež lokalno pridelane hrane v javnih zavodih je 40-odstoten. Pred skorajšnjim dnevom slovenske hrane se sprašujemo, kako ga povečati, saj je to pomembno z ekonomskega in zdravstvenega vidika, ker je lokalna hrana tudi kakovostnejša. Kaj lahko k temu prispevajo država, občine, kaj naročniki in kaj kmetijske zadruge? Ali bo kdo ustavil kršitelje, ki z dumpinškimi cenami na javnih razpisih izigravajo sistem in zavirajo ponudnike? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.
Analizirali bomo izide težko pričakovanih predsedniških volitev v Združenih državah Amerike. Kakšne bodo posledice spremembe v Beli hiši za svet? Pregledali bomo, kakšno dediščino je po osmih letih predsednikovanja zapustil Barack Obama in kakšna je ameriška družba po najbolj negativni volilni kampanji doslej – z voditeljico Sandro Brankovič
V Studiu ob 17-ih danes pojasnjujemo zahteve zdravnikov ter razloge in možnosti za povišanje plač. Kolikšna je obremenjenost zdravnikov in kaj bi prinesla uvedba normativov? Zakaj se v zdravstvu kopičijo nadure, je res potrebnega toliko dela, ki presega delovni čas? Kaj je s pilotnim projektom uveljavljanja standardov in normativov in ne nazadnje – si vlada ob vseh čakalnih vrstah sploh lahko privošči stavko v zdravstvu? V Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Snežano Ilijaš.
Neveljaven email naslov