Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Državljani Bosne in Hercegovine so volili več kot 500 predstavnikov v različna državna telesa, med drugim tudi tri člane predsedstva, iz vsakega konstitutivnega naroda po enega. Izkazalo se je, da je bil v predsedstvo izvoljen kandidat iz vrst hrvaškega naroda, ki pa med hrvaškim prebivalstvom Bosne in Hercegovine nima podpore. Je to še en zaplet, ki bo onemogočil hitrejše reforme in vključevanje države v evro-atlantske povezave?
Najbolj kontroverzne volitve v zgodovini države
Državljani Bosne in Hercegovine so volili več kot 500 predstavnikov v različna državna telesa, med drugim tudi tri člane predsedstva, iz vsakega konstitutivnega naroda po enega. Izkazalo se je, da je bil v predsedstvo izvoljen kandidat iz vrst hrvaškega naroda, ki pa med hrvaškim prebivalstvom Bosne in Hercegovine nima podpore. Je to še en zaplet, ki bo onemogočil hitrejše reforme in vključevanje države v evro-atlantske povezave?
4601 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Državljani Bosne in Hercegovine so volili več kot 500 predstavnikov v različna državna telesa, med drugim tudi tri člane predsedstva, iz vsakega konstitutivnega naroda po enega. Izkazalo se je, da je bil v predsedstvo izvoljen kandidat iz vrst hrvaškega naroda, ki pa med hrvaškim prebivalstvom Bosne in Hercegovine nima podpore. Je to še en zaplet, ki bo onemogočil hitrejše reforme in vključevanje države v evro-atlantske povezave?
Najbolj kontroverzne volitve v zgodovini države
Državljani Bosne in Hercegovine so volili več kot 500 predstavnikov v različna državna telesa, med drugim tudi tri člane predsedstva, iz vsakega konstitutivnega naroda po enega. Izkazalo se je, da je bil v predsedstvo izvoljen kandidat iz vrst hrvaškega naroda, ki pa med hrvaškim prebivalstvom Bosne in Hercegovine nima podpore. Je to še en zaplet, ki bo onemogočil hitrejše reforme in vključevanje države v evro-atlantske povezave?
»Tudi jaz sem jih kdaj dobil okrog ušes, pa sem povsem normalen,« je eden od najpogostejših odzivov na prepoved telesnega kaznovanja otrok. Slovenska statistika je temu primerna: vsak četrti otrok je žrtev nasilja v družini. Da številni odrasli še vedno ne ločijo med močjo in pravico ter da je telesno kaznovanje otrok nedopustno, opozarja tudi Svet Evrope. Zakaj se je tako težko odpovedati pretepanju otrok in nasilnemu vzgojnemu vzorcu? Odgovor v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Tri leta in pol po nesreči na Kaninu se obnova najvišjega visokogorskega smučišča pri nas končuje. Če bi se popravila lotili takoj, bi po takratnih ocenah stalo od 50 do 100 tisoč evrov, tako pa bo obnova dosegla skoraj 6 milijonov evrov občinskih, državnih in evropskih sredstev. V tem času se je pokazalo, kako pomemben je Kanin za dolino in bovški turizem, ki je sicer lani kljub neobratovanju smučišča dosegel rekordne rezultate. O obnovi, ozadjih in načrtih za prihodnost v Studiu ob 17h z voditeljico Marišo Bizjak.
V času počitnic in dopustov je še bolj kot sicer aktualno delo dijakov in študentov. Ti iščejo možnosti za zaslužek, delodajalci pa z njimi nadomestijo delavce, odsotne zaradi letnih dopustov. Kakšno je povpraševanje po tej vrsti dela? Kakšne obveznosti in pravice imajo študentje in kakšno vlogo ima delovni inšpektorat? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Valjavec.
Ljubiteljsko kolesarjenje je vse bolj priljubljeno, številni pa kolesarjenju namenijo tudi dopust. Občine, regionalne agencije in turistične organizacije si skupaj z Direkcijo za infrastrukturo prizadevajo za ureditev novih kolesarskih povezav. Številni projekti so pripravljeni, denarja za graditev pa ni dovolj. Država je v zadnjih letih zgradila dobrih 45 kilometrov kolesarskih povezav. Katere še načrtuje, s katerimi težavami se pri tem srečuje? Kako pomembno je označevanje kolesarskih povezav, za kaj si prizadevajo v Kolesarski mreži Slovenije? Je kolesar tudi pri nas že pravi gost in kako kolesarjenje dopolnjuje turistično ponudbo? O vsem tem v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vlada je minuli teden potrdila predlog zakona o lekarniški dejavnosti in s tem prvič po 24. letih posodablja to področje. Novosti: farmacevti, ki bodo po novem morali pridobiti licenco, bodo po naročilu zdravnika pregledali terapijo tistih bolnikov, ki prejemajo več kot 5 zdravil, prepovedano bo oglaševanje lekarniške dejavnosti, izdajanje kartic zvestobe in dajanje popustov – vse z namenom omejitve prekomerne porabe zdravil. Bistven del presežka bodo lekarne morale vrniti v dejavnost, preostalo pa bodo še vedno lahko pobrale občine. Omejeno bo trajanje koncesij, dostopnost pa se bo povečala, saj se bo lahko ustanovilo novih 25 lekarn.
Sobotni obisk ruskega predsednika v Sloveniji bo predvsem pietetne narave. Vladimir Putin bo sodeloval na komemoraciji ob stoti obletnici kapelice, ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki pod Vršičem, nato pa bo odkril spomenik padlim ruskim in sovjetskim vojakom v obeh svetovnih vojnah na ljubljanskih Žalah. Obisk bo priložnost tudi za neformalno izmenjavo mnenj s slovenskim političnim vrhom. Zaradi ruske vloge v ukrajinski krizi še vedno veljajo sankcije Evropske unije proti Rusiji. Odnosi zahodnih držav, še posebej ZDA, in Rusije so zelo težavni, čeprav z Rusijo sodelujejo v boju proti terorizmu.
V Studiu ob 17h se bomo lotili predolimpijskih tem, ki najbolj vznemirjajo športno javnost pred začetkom tekmovanj v Riu: izključevanja ruskih športnikov, grozeče nevarnosti zike in preverjanja morebitnih zlorab prepovedanih poživil. Besedo bomo dali tudi slovenskim športnikom, ki odhajajo polni želja in nam bodo zaupali svoje cilje. Voditelj bo Franci Pavšer.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropo pretresa napad za napadom. Napadalec je v zadnjem obdobju tako imenovani samotni volk, ki ne pripada nobeni mreži. Prav zato napadi niso predvidljivi in jih ni mogoče preprečiti s še tako ostrimi varnostnimi ukrepi. V javnosti se pojavljajo vprašanja o razlogih za ta ekstremna dejanja, kako jih preprečiti in v kolikšni meri gre za novo evropsko družbeno realnost. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.
Med skrb vzbujajočimi ukrepi, ki jih je po neuspešnem državnem udaru v Turčiji napovedal predsednik Erdogan, je tudi vnovična uvedba smrtne kazni. To obliko kaznovanja v Evropi danes pozna samo močno avtoritarna Belorusija – a motil bi se, kdor bi mislil, da je civilizacijski napredek smrtno kazen poslal na smetišče zgodovine. Kar 60 odstotkov svetovnega prebivalstva namreč živi v okolju, v katerem si država jemlje pravico razpolagati s človeškim življenjem. Bo torej 21-to stoletje smrtno kazen vrnilo med žive? In zakaj bi to predstavljalo le še eno znamenje več, da od dediščine humanistične, razsvetljene Evrope kaj kmalu ne bo ostalo ničesar več? Preverjamo v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih z voditeljem Goranom Deklevo.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neenakost spolov, neenake možnosti, seksizem, spolno nadlegovanje … Nedavna afera, povezana z Evaldom Flisarjem, je le ena od številnih zgodb, ki sicer nikoli ne bodo odmevale v javnosti. Naša družba je namreč prežeta s takšnim delovanjem, in to na najrazličnejših področjih: v kulturi, politiki, akademskih krogih, v javni in zasebni sferi. Žrtve običajno molčijo, zato je prav, da o tem spregovorimo. Tokrat v oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Martino Černe.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropsko sodišče je sporočilo, ali je bil izbris imetnikov podrejenih obveznic v Sloveniji pred skoraj tremi leti upravičen. To bo podlaga za dokončno odločitev slovenskega ustavnega sodišča o zakonitosti izbrisa. V današnjem Studiu ob 17ih bomo z gosti skušali odgovoriti na vprašanje, kdo bo plačal morebiti dobljene tožbe »izbrisancev«, vredne več kot pol milijarde evrov, zakaj je Slovenija edina evropska država, ki je morala v okviru bančne sanacije izbrisati ves podrejeni dolg v bankah in koga je zgodba najbolj prizadela. Voditeljica Urška Jereb Brankovič.
Po spodletelem poskusu vojaškega prevrata v Turčiji se razmere v tej 80-milijonski muslimanski državi, ki povezuje Bližnji vzhod in Evropo, umirjajo. A kot se je razkrilo, je turški predsednik Redžep Tajip Erdogan dogodke izrabil za obsežne čistke v vojski in sodstvu ter utrditev svojega položaja. O razmerah v Turčiji, eni od ključnih držav za geostrateška ravnovesja v regiji, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h. Voditeljica bo Sandra Brankovič.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenska politika formalno odhaja na počitnice, a je sredi izjemno živahnega dogajanja. Kako ga vidi predsednik državnega zbora Milan Brglez? Kako se politični odnosi odražajo v delu državnega zbora in ali je Slovenija dve leti po parlamentarnih volitvah na poti do okrevanja ali do novih težav? O tem v pogovoru v Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Celestino.
Neveljaven email naslov