Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki:
- vodja SI-Certa Gorazd Božič,
- glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS),
- specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).
Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar
Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.
Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.
»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«
Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:
»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«
Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:
»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«
Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:
»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«
V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:
»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«
V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.
4594 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki:
- vodja SI-Certa Gorazd Božič,
- glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS),
- specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).
Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar
Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.
Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.
»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«
Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:
»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«
Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:
»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«
Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:
»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«
V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:
»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«
V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.
Predsednik države Borut Pahor je povedal, da se bo v sredo srečal s predsednikom parlamenta Matejem Toninom. Pogovarjala se bosta o tem, kako bodo tekli formalni postopki za oblikovanje nove vlade. S predstavniki poslanskih skupin se bo Pahor srečal ob koncu tega tedna ali v začetku prihodnjega, nobenega dvoma pa ni, da bo mandat najprej ponudil zmagovalcu volitev, predsedniku SDS Janezu Janši, tudi če ne bo jasno, ali ima parlamentarno večino. Samo v primeru, če bo nedvoumno in preverjeno informacijo, da je večino glasov zbral kdo drug, se bo Janša odrekel mandatu in bo Pahor podelil mandat drugemu kandidatu.
Ustanovna seja, s katero bo novi sklic državnega zbora uradno začel svoje delo, bo morda prinesla odgovor na ključno vprašanje povolilnega obdobja, in sicer, kakšno vladno koalicijo bomo dobili. Volitve predsednika državnega zbora so namreč doslej praviloma nakazovale, kakšna večina je pozneje sestavila vlado. Vprašanje, ali Janez Janša ali Marjan Šarec, za zdaj ostaja brez odgovora.
vropska komisija ni podala mnenja glede tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe o meji. Slovenija je nad to odločitvijo razočarana. Gre za prevlado politike nad pravom, se glasijo slovenske ocene. Za Hrvaško pa je to še ena potrditev, da gre za dvostransko vprašanje. Premier v odstopu Miro Cerar napoveduje, da bo vlada do sredine julija vložila tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem Evropske unije.
Šolarji odhajajo na zaslužene počitnice. Na malo več kot tretjini osnovnih šol pa se v teh dneh pripravljajo na poskus drugačne organiziranosti jutranjega in podaljšanega bivanja ter interesnih dejavnosti. Na nekaj šolah se bodo prvošolci obvezno učili prvi tuji jezik, v sedmem pa bo postal obvezen drugi tuji jezik. Slišati je, da se pri poskusu v šolah zatika.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Novih kadrov ni, saj na razpise ni prijav. Pomanjkanje je precejšnje, pristojni rešitev nimajo, medicinske sestre pa so medtem vse bolj obremenjene; povečujejo se bolniške odsotnosti in ponekod je že negotova tudi varnost pacientov. Kako ukrepati in kako preprečiti najhujše?
Muhasto vreme, ki traja že nekaj tednov in skoraj vsak dan prinese kakšno neurje, je povzročilo precej škode. Najhuje je bilo pred enim tednom v Beli krajini, kjer je debela toča povzročila skoraj 20-milijonsko škodo, zaradi česar je občina Črnomelj upravičena do državne pomoči. V oddaji o tem ali je tako dolgo obdobje nestanovitnega vremena še običajno, kako se ob ujmah odzivajo pristojni, ter predvsem o tem, kako in kdaj bo povrnjena škoda.
Ruska kandidatura za svetovno prvenstvo, prvo v Vzhodni Evropi, je prineslo precej zanimivega dogajanja. 12 stadionov v 11. mestih je pripravljenih, Rusija obljublja spektakel. Podrobneje predstavljamo prizorišča in težave, s katerimi so se soočali organizatorji. Pregledujemo finančni vidik takšnega tekmovanja ter favorite pa tudi tiste, ki jih na prvenstvu ne bo.
Pomanjkanje delavcev je na domačem trgu dela ponekod hud problem. Rešujejo ga z delavci iz tujine. Od kod prihajajo ti, v katerih panogah jih zaposlujejo največ in kakšni so delovni pogoji? Najpogostejše kršitve se nanašajo na delovni čas, nedostojne nastanitve in neizplačilo plač. Običajno govorimo o premalo plačanih delavcih, ki predstavljajo socialni dumping.
Ves svet je bil v pričakovanju zgodovinskega srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. Podpisala sta skupno izjavo o popolni denuklearizaciji Korejskega polotoka, toda kako dolga bo v resnici pot do odprave jedrskega orožja in kdaj sledi ukinitev sankcij ter gospodarska pomoč, ki si jo želi Koreja? Zanimivo bo tudi kako bodo uskladili interese obeh Korej, Združenih držav, Rusije in Kitajske.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
S svetovnim dnevom čebel je Slovenija postala mednarodno prepoznavna tudi na tem področju in slovenski čebelarji zdaj orjejo ledino še v APITURIZMU – čebelarskem turizmu kot pretvorbi bogate slovenske apikulture v edinstveno turistično izkušnjo. V oddaji o tem kaj razumemo pod tem pojmom, kaj ponuja, kako in kje ga promoviramo.
V predvolilnem obdobju znanost ni bila niti obrobna tema. Ustvarjanje novega znanja slovenske politike očitno ne zanima pretirano. A hiter tehnološki razvoj sodobnih družb danes poganja prav bliskovit razvoj znanosti. Koliko časa bomo še lahko konkurenčni, če vlaganja v znanost razumemo le kot nepotreben strošek?
Lesna industrija, pri nas nekoč paradni konj, je zdaj le še bleda senca. Novoles, Lipa, KLI Logatec, to je le nekaj pohištvenih velikanov, ki so propadli v zadnjih 20 letih. Če je bilo pred 30 leti v Sloveniji v lesno predelovalni industriji zaposlenih 35 tisoč ljudi, jih je zdaj le še dobrih 11 tisoč. Toda v zadnjih letih vznikajo majhna podjetja z inovativnimi izdelki. Približno polovico hlodovine, ki jo posekajo v Sloveniji, razžagajo v tujini, največ v Avstriji in Italiji. Napoved, da bodo Škoti zgradili največjo žago v Sloveniji, je dvignila na noge slovenske žagarje, ki se bojijo za svoj obstoj. Bi škotska namera pomenila nov zagon ali propad ostanka lesne industrije?
Organizacija združenih narodov je razglasila 5. junij za svetovni dan varstva okolja. Količina odpadkov, ki smetijo naš planet znova narašča. Tudi zato je namen letošnjega dneva osveščati javnost o škodljivosti onesnaževanja okolja z različnimi odpadki. Več o okoljski problematiki in o tem kako lahko vsak od nas zmanjša količino svojih odpadkov, v oddaji Studio ob 17h.
Parlamentarne volitve so izrisale novo politično sliko Slovenije. Ta kaže, da bo pot do nove vlade dolga in zahtevna.V oddaji o mogočih scenarijih, ki bi lahko pripeljali do nove vlade in o tem kaj volilni rezultati pomenijo za posamične stranke.
Nekaj ur pred začetkom volilnega molka se na Radiu Slovenija še zadnjič soočajo predsednica in predsedniki strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh volilnih enotah. Kakšno vlado lahko pričakujemo po tretjem juniju in koliko obljub bo že v ponedeljek le še preteklost?
Pred bližajočimi se rektorskimi volitvami, 5. junija, svoja stališča do ključnih vprašanj mariborske alme mater soočajo kandidati za rektorja Žan Jan Oplotnik, Niko Samec, Zdravko Kačič in Jernej Turk. Kaj pričakujejo, kaj zagovarjajo, kje vidijo razvojne perspektive in največje izzive druge največje javne univerze v državi? Voditeljica Katarina Klep Černejšek.
Na Radiu Slovenija pred nedeljskimi volitvami soočamo parlamentarne stranke, tokrat na temo aktualnih delavskih vprašanj, kot so prekarno delo, pokojninska reforma in seveda zdravstveni sistem.
Potem ko je v Italiji po volitvah propadel poskus oblikovanja vlade Lige in Gibanja petih zvezd, je predsednik Sergio Matarella mandat za njeno sestavo podelil ekonomistu Carlu Cottarelliju. Njegova vlada naj bi bila začasna, tehnična, z nalogo pripraviti proračun za prihodnje leto. Najpozneje v začetku prihodnjega leta tako Italijo čakajo nove predčasne volitve. Predsednik Gibanja petih zvezd medtem poziva k odstavitvi predsednika države.
Neveljaven email naslov