Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev?

08.10.2019

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).

Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.

Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.

»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«

Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:

»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«

Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:

»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«

Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:

»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«

V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:

»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«

V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev?

08.10.2019

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).

Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.

Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.

»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«

Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:

»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«

Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:

»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«

Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:

»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«

V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:

»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«

V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.


14.08.2017

Družinska podjetja

Ob spodbudni gospodarski rasti, o kateri poslušamo že več kot eno leto, zlahka pozabimo na srednje velika ali manjša družinska podjetja, ki si prizadevajo iz dneva v dan. Ste vedeli, da je v Sloveniji več kot petina podjetij v družinski lasti? A le redka preživijo tri rodove. Zato vam v poslušanje znova ponujamo pogovor o delovanju, preživetju, inoviranju takšnih podjetij in razmerjih v družini.


11.08.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


10.08.2017

Posočje poka po šivih

Turistična sezona v Posočju je na vrhuncu. Po lanskih rekordnih številkah, ko so v tolminski, kobariški in bovški občini skupno našteli skoraj pol milijona prenočitev, je letošnji obisk še večji. Dolina Soče postaja vodilna slovenska destinacija za dejaven oddih, poleg narave in športnih aktivnosti pa številne privabljajo tudi glasbeni festivali, zgodovinski turizem in kulinarična doživetja. Kot kaže, se Posočju obeta že tretja rekordna sezona. Večji obisk pa prinaša tudi nekatere težave in izzive, kako naj ponudba in infrastruktura v dolini sledita povečanemu povpraševanju. V živo izpod Kanina z Marišo Bizjak.


09.08.2017

Transplantacije

Darovanje organov je za veliko Slovencev še vedno tabu. To je tudi eden od razlogov, da je registriranih darovalcev manj kot odstotek. Številni, ki jim odpoveduje določen organ, bijejo bitko s časom, saj se število bolnikov, ki potrebujejo takšno operacijo, povečuje; po drugi strani pa primanjkuje organov, ki so na voljo za zdravljenje. Najdaljše čakalne dobe so za srce in ledvice. Tudi sicer je poletje obdobje, ko je potreba po krvi večja zaradi prometnih nesreč.


08.08.2017

Pomanjkanje zdrave tekmovalnosti v športu

Vrhunski šport je že pred desetletji prešel tisto kritično mejo, ko je bilo mogoče govoriti le o ljubiteljskem ukvarjanju in kratki epizodi v življenju športnika. Dolžnost in odgovornost odraslih sta, da uveljavljajo pozitivne vrednote športa. Pa jih? Ob robu enega največjih športnih dogodkov v tem letu, svetovnega prvenstva v atletiki, ponovno objavljamo razpravo o pomanjkanju zdrave tekmovalnosti. Ali mlade športnike pri doseganju rezultatov ženeta izključno pohlep in dokazovanje? Ali trenerji, starši, organizacije in navsezadnje družba odigrajo svojo, tudi vzgojno vlogo? V Studiu ob 17-ih z Uršulo Majcen.


07.08.2017

Naša kopališča

V teh vročih dneh številni iščejo osvežitev v vodi – ne le v morju, tudi v bazenih, rekah in jezerih. Kakšna so naša kopališča, kakšna je kakovost vode in kako lahko pripomoremo k njenemu izboljšanju? Na kaj moramo biti pozorni kopalci? O vsem tem, tudi z oglašanjem s terena, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Juretom Čepinom.


04.08.2017

Letošnja planinska sezona

Slovenske gore, ki jih obišče skoraj poldrugi milijon ljubiteljev na leto, so te dni priljubljeni cilj. Oskrbniki dobro obiskanih planinskih koč pričakujejo vrhunec sezone. O planinski sezoni, množičnem obisku Triglava, cilja številnih domačih in tujih planincev, ki ga nekateri obiščejo tudi z gorskimi vodniki, ter obremenjenosti gorskih reševalcev in ekipe za helikoptersko reševanje, bomo govorili v Studiu ob 17ih. Pripravljamo ga v živo s Kredarice, najvišje ležeče planinske postojanke pri nas.


03.08.2017

Preštevilčne populacije velikih zveri

Vse več bližnjih srečanj z medvedi dokazuje, da so se populacije velikih zveri, tudi volkov, preveč namnožile za ta prostor. Strokovnjaki opozarjajo, da so odzivi pristojnih neučinkoviti, vsakoletne težave s pomorjeno drobnico pa odrinjene na rob. Morda se bo zdaj, ko se velike zveri približujejo urbanim naseljem vendarle kaj spremenilo. Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.


02.08.2017

Poletna vročina

Slovenijo je zajel nov, že četrti vročinski val v tem poletju. Ali bodo tokrat padli tudi temperaturni rekordi, bomo še videli, že zdaj pa je jasno, da se bo kmetijska suša zgolj še okrepila. Razni strokovnjaki opozarjajo tudi na veliko toplotno obremenitev, ki bo trajala predvidoma do začetka prihodnjega tedna. V Studiu ob 17h bomo zato govorili o vsem in vseh, ki se jih vročina dotakne: o zdravju, delovnih razmerah, živali, rastlinah, rekreaciji, kmetijstvu in načinih hlajenja. Vabljeni k poslušanju z voditeljico Tino Lamovšek.


01.08.2017

Poletna vročina

Slovenijo je zajel nov, že četrti vročinski val v tem poletju. Ali bodo tokrat padli tudi temperaturni rekordi, bomo še videli, že zdaj pa je jasno, da se bo kmetijska suša zgolj še okrepila. Razni strokovnjaki opozarjajo tudi na veliko toplotno obremenitev, ki bo trajala predvidoma do začetka prihodnjega tedna. V Studiu ob 17h bomo zato govorili o vsem in vseh, ki se jih vročina dotakne: o zdravju, delovnih razmerah, živali, rastlinah, rekreaciji, kmetijstvu in načinih hlajenja. Vabljeni k poslušanju z voditeljem Blažem Mazijem.


31.07.2017

Poletni vlomi

Poleti se običajno poveča število kaznivih dejanj vlomov. Vlomilce velikokrat privabimo kar sami, ko napovedujemo svoj odhod na počitnice ali se prek socialnih omrežij postavljamo z novim nakupom. Kako poletni oddih preživeti čim bolj prijetno in varno ter kaj vse storiti, da bodo dopustniški dnevi čim bolj brezskrbni? O tem v Studiu ob 17ih z gosti.


28.07.2017

Festivalsko poletje

Slovenija je že nekaj let dežela festivalov, še posebej glasbenih. Zdaj jih je po nekaterih podatkih za dobro tretjino več kot pred petimi leti. Za poletno festivalsko središče v Tolminu se zdi, da se dejavnost bliža mejam, ki jih še omogoča tamkajšnje okolje. Poskusili bomo razumeti to festivalizacijo Slovenije, vlogo občinske in državne politike in ekonomske vplive festivalov. Voditelj Studia bo Primož Trdan.


27.07.2017

Požari, požarna varnost in gasilci

Kateri so najpogostejši povzročitelji požarov, zakaj gorijo tako obsežna območja po Evropi? Slovenija je med bolj ogroženimi, saj jo pokriva 60 odstotkov gozdov. Kako usposobljeni in opremljeni so gasilci, ki posredujejo tudi 9 tisoč-krat na leto in so med najbolj zaupanja vrednimi med ljudmi? O vsem tem v Studiu ob 17ih s Sabrino Mulec.


26.07.2017

Poljska in pravosodne spremembe

Poljska je razdvojena zaradi vladne pravosodne reforme. Proti njej so protestirali v številnih poljskih mestih, ker menijo, da se vlada preveč vmešava v sodno vejo oblasti. Tudi Evropska unija opozarja na neprimernost reforme. Kaj lahko stori Unija, kakšne spremembe naj bi prinesla in kakšen bo njen vpliv, v Studiu ob 17-ih s Tomažem Gerdenom.


25.07.2017

Avtodomarski turizem

Turizem postaja paradna panoga Slovenije, med njene najbolj prepoznavne točke pa spadajo Ljubljana, Bled, Bohinj, Postojna in Obala. Kako turistično razviti preostali, manj znani ruralni del naše zelene dežele? Pravi odgovor je avtodomarski turizem. A za oceno 5 bo Slovenija morala zaradi ponekod neurejene infrastrukture in pomanjkanja postajališč storiti še marsikaj. Kakšen potencial nosi v sebi avtodomarski turizem za našo državo, bomo ugotavljali v oddaji Studio ob 17h z voditeljico Tino Lamovšek.


24.07.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


21.07.2017

Težave s sušo

Poletje povzroča tudi težave. Visoke temperature, v teh dneh celo okrog 35 stopinj, in pomanjkanje padavin povzročajo sušo. Kmetje iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine opozarjajo, da bo pridelkov za polovico manj kot prejšnje leto. Suša, zaradi katere nastajajo težave v oskrbi s pitno vodo, grozi pa tudi nevarnost požarov, pustoši na Celjskem, Kozjanskem, tudi na Primorskem. Razmere bomo pregledali in jih komentirali v Studiu ob 17tih. Oddajo pripravlja Cirila Štuber.


20.07.2017

Pogovor z generalnim direktorjem RTV Slovenija

Radiotelevizija Slovenija se kot največji in tudi izjemno pomemben medijski servis za državljanke in državljane spoprijema s številnimi izzivi na področju tehnologije, vsebine, financ in konkurence. V četrtkovem Studiu ob 17-tih bomo zato gostili generalnega direktorja javnega medija Igorja Kadunca. Kakšno sliko si je ustvaril o javnem mediju, od kar je položaj zasedel pred tremi meseci? Je v tem obdobju odkril okostnjake v omarah? Kakšna zagotovila lahko da našim uporabnikom, da bodo programi še bolj kakovostni in raznovrstni? Voditeljica oddaje bo Nataša Lang.


19.07.2017

Strategija sprejema beguncev in migrantov v EU

Italija se že nekaj časa sooča z večjim prihodom beguncev in migrantov. Ko se je zaprla t.i. balkanska migrantska pot , se je še povečalo število ljudi, ki poskušajo v Evropo priti po morju, večinoma z libijskih obal. Zaradi prenatrpanih starih plovil se dogajajo številne tragične nesreče. Evropska unija nima izdelane strategije sprejema prišlekov, Italija pa grozi s strožjo zakonodajo na tem področju. Na vrhu skupine G20 so govorili tudi o pomoči Afriki, predvsem, da bi zaustavili gospodarske migracije, toda tudi tu je še veliko zadev nedorečenih. O vsem tem v Studiu ob 17tih, ki ga pripravlja Tomaž Gerden.


18.07.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


Stran 91 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov