Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).

Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.

Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.

»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«

Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:

»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«

Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:

»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«

Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:

»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«

V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:

»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«

V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.