Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni.
O smernicah ministrstva in NIJZ-ja ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija voditelj Jure Čepin s sogovorniki.
Gostje:
- dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem,
- profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete,
- Andrej Pirjevec, predsednikom Študentske organizacije Slovenije.
Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.
O smernicah za varni študij, pričakovanjih in težavah študentov ter odpravljanju sistemskih slabosti, ki jih je razgalila pandemija
Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni.
O smernicah ministrstva in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija, voditelj Jure Čepin s sogovorniki.
Gostje:
– dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem,
– profesor Damijan Štefanc z ljubljanske Filozofske fakultete,
– Andrej Pirjevec, predsednik Študentske organizacije Slovenije.
Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.
4530 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni.
O smernicah ministrstva in NIJZ-ja ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija voditelj Jure Čepin s sogovorniki.
Gostje:
- dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem,
- profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete,
- Andrej Pirjevec, predsednikom Študentske organizacije Slovenije.
Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.
O smernicah za varni študij, pričakovanjih in težavah študentov ter odpravljanju sistemskih slabosti, ki jih je razgalila pandemija
Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni.
O smernicah ministrstva in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija, voditelj Jure Čepin s sogovorniki.
Gostje:
– dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem,
– profesor Damijan Štefanc z ljubljanske Filozofske fakultete,
– Andrej Pirjevec, predsednik Študentske organizacije Slovenije.
Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.
Zakonodaja na področju kmetijskih zemljišč v Sloveniji zavira delovanje kmetijsko zemljiškega trga, premalo ščiti kmetijska zemljišča kot naravni vir in ne nudi podpore prestrukturiranju kmetijstva. Kmetje, ki za razvoj potrebujejo dodatna zemljišča, do njih ne morejo priti. V javni razpravi je predlog sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih, ki med drugim zvišuje odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in prinaša možnost razdruževanja solastnine v denacionalizaciji vrnjenih kompleksov. Je to dovolj za aktivno vodenje kmetijsko zemljiške politike? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z gosti. V studiu so sodelovali minister za kmetijstvo Jože Podgoršek; predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič in direktorica Sklada kmetijskih zemljišč Irena Majcen. Predstavili smo tudi stališča profesorja Emila Erjavca iz Biotehniške fakultete in predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja ter pogovor dopisnice Aljana Jocif s predstavnikom solastnikov kompleksa Sorško polje.
Tokratna oddaja nas vrača natanko tri desetletja nazaj v zadnje ure pred plebiscitom o slovenski samostojnosti in neodvisnosti. Kakšna je bila vloga radia v tistem času, ko smo napovedovali poplebiscitni »gospodarski vzpon in blaginjo prebivalcev Slovenije, ki ga sedanja država ne zagotavlja« in pozivali » k medstrankarskemu premirju, ki naj traja najmanj do sprejetja nove slovenske ustave« ? O tistem času, dilemah in pričakovanjih je spregovoril del ključnih radijskih sodelavcev tistega časa, tako kot takrat pa smo se spet povezali s kolegi v Kopru in v Mariboru. Voditelj je Stane Kocutar, gostje pa takratni uredniki in novinarji Boris Dolničar in Gojko Bervar v ljubljanskem studiu, Darko Pašek v Mariboru in Miloš Ivančič v Kopru.
So institucije EU nedotakljive, kaj razsodba pomeni za razlaščence? Težko pričakovana je bila razsodba Evropskega sodišča o tem, ali so slovenski kriminalisti v okviru raziskovanja bančne luknje upravičeno preiskovali in zasegli dokumente na Banki Slovenije, ali pa so s tem presegli svoja pooblastila in kršili nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke, kot ji je očitala Evropska komisija. Slovenija z enostranskim zasegom dokumentov, ki so del arhivov ECB, ni izpolnila svoje obveznosti spoštovanja načela nedotakljivosti arhivov Unije, je razsodilo sodišče. Gre za precedenčen primer, ki naj bi pokazal, kje je pravzaprav ločnica med pristojnostmi nacionalnih in evropskih organov pri iskanju bančnega kriminala. Kakšne bodo posledice sodbe za Slovenijo, kaj se bo zgodilo s pridobljenimi dokazi in ali bo to kakorkoli vplivalo na razlaščene imetnike bančnih obveznic in delnic, ki na sodno varstvo čakajo že dolgih sedem let? O vsem tem Urška Jereb z gosti. Gosti: - generalni državni tožilec Drago Šketa, - zastopnica oz. agentka Slovenije na Evropskem sodišču Katja Rejec Longar, - odvetnik Miha Kunič, - predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stankovič.
Energetsko podnebne cilje za leta 2020 je Slovenija izpolnila le delno, ob nedavno sprejetih strožjih evropskih zavezah glede emisij pa tudi nas v prihodnjem desetletju čaka bistveno več dela pri zvečanju energetske učinkovitosti, prestrukturiranju industrije in spremembah navad v prometu. S kakšnimi ukrepi se ga bomo lotili? So večji izziv sredstva ali tehnologije in ali bomo znali uporabiti sredstva iz svežnja za okrevanje? Kako to, da za letos dosegamo dva cilja od treh, a nas obenem opozarjajo, da še vedno nismo na poti uresničevanja pariških podnebnih ciljev? In predvsem – ali bomo oživitev gospodarstva po covidu združili z njegovim prehodom v podnebno nevtralnost? Več o tem Erna Strniša in gostje v studiu. Gostje: - Hinko Šolinc, direktor direktorata za energijo, ministrstvo za infrastrukturo, - Andreja Urbančič, Inštitut Jožefa Stefana, koordinatorka projekta LifeClimatePath 2050, - Jernej Stritih iz svetovalnega podjetja s področja okolja, nekdanji direktor vladne službe za podnebne spremembe.
Ministrstvo za infrastrukturo bi omogočilo nove oblike prevoza potnikov, to je najem vozila z voznikom, ki ni klasični avtotaksi in tudi ne potrebuje taksimetra. S tem odpira vrata globalnemu Uberju in drugim podjetjem, bodisi prevoznikom bodisi informacijskim velikanom, ki povezujejo in spodbujajo prevoze prek mobilnih aplikacij, njihov poslovni model pa izriva klasične in regulirane taksi prevoznike. Predlog sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu sicer predvideva določeno regulacijo. Kaj pravijo na ministrstvu, kako spremembe vidijo taksisti, kakšna je sicer naša mobilna prihodnost in ali se pomikamo k prekarizaciji opravljanja prevoznih dejavnosti? Gostje v studiu: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Daniel Avdagič, izvršni direktor AV Living Lab, - Viki Ašič, taksi prevoznik iz Celja. V oddaji svoja stališča do različnih vidikov te problematike v pogovoru z voditeljico Majo Derčar predstavljata tudi profesor Marko Pahor z Ekonomske fakultete v Ljubljani in Neža Vilhelm v imenu Gibanja za dostojno delo.
Mineva 25 let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma v Parizu. Ta je prispeval k miru v Bosni in Hercegovini, ni pa omogočil normalnega demokratičnega razvoja te države. Mednarodna skupnost vlaga veliko denarja, da bi sistem začel delovati, vendar brez odločnih reform to ne bo mogoče. V oddaji o tem, kaj je privedlo do vojne v tej državi, katere so njene možnosti in kakšne so njene povezave s Slovenijo. Gostimo zgodovinarja Boža Repeta, analitika Farisa Kočana ter objavljamo pogovor s profesorjem Mitjo Žagarjem. Avtor in voditelj oddaje je Marjan Vešligaj.
S približevanjem konca leta je poraslo zanimanje za napredek pri dveh ključnih projektih Evropske unije. Pozornost je pritegnila blokada, ki se je zaradi nasprotovanja dveh članic postavila na pot vstopanja sedemindvajseterice v nov sedemletni finančni okvir Unije in na pot sproščanja sklada za okrevanje po pandemiji. Spremljamo pa tudi mučna pogajanja med Unijo in Združenim kraljestvom o njunih prihodnjih odnosih, ki nastopijo z začetkom januarja, še zdaj pa ni sporazuma, ki naj bi te odnose opredeljeval. O vsem tem glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc, ekonomist dr. Jan Grobovšek z Univerze v Edinburghu, predavatelj na oddelku za mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu dr. Peter Verovšek in državni sekretar z zunanjega ministrstva Gašper Dovžan. Voditelj oddaje je Luka Robida.
Pariški podnebni sporazum, od podpisa katerega bo v soboto minilo pet let, med drugim jasno izpostavlja človekove pravice kot ključne pri naslavljanju podnebne krize. Podnebne spremembe pomenijo grožnjo človekovemu življenju, zdravju, povečevanje lakote, konfliktov in izgubo številnih domov. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb pa ne bi smeli pomeniti novega kršenja pravic. Nekatera sodišča že priznavajo, da neizpolnjevanje zavez glede zmanjševanja izpustov pomenijo kršitev osnovnih človekovih pravic. O vsem tem voditeljica Špela Novak z gosti. Gostje: - Živa Kavka Gobbo, predsednica Fokusa, društva za sonaraven razvoj, - dr. Luka Omladič, filozof in okoljski analitik, Inštitut za aplikativno etiko, - dr. Maja Bučar, ekonomistka, Fakulteta za družbene vede.
Drugi val epidemije covida-19 je brutalnejši in trdovratnejši, kot je kdor koli pričakoval. S predsednikom Borutom Pahorjem smo se pogovarjali o tem, zakaj v tujini uspešni ukrepi pri nas ne delujejo? Kako gleda na poteze vlade na področju kulture, medijev, pravosodja in kje vidi razloge za ostro polarizacijo političnega prostora. Je kot eden ključnih akterjev slovenske zunanje politike vpet v razmisleke o odnosih z ZDA in novo pozicioniranje države znotraj Evropske unije? Kam se kot vrhovni poveljnik obrambnih sil uvršča v najnovejši razpravi o naložbah v Slovensko vojsko? O teh in drugih izzivih doma, v Evropi in svetu sta se s predsednikom republike pogovarjala Jolanda Lebar in Aleš Kocjan.
Kolikšna bo po novem minimalna plača? Na to vprašanje manj kot mesec pred uveljavitvijo zadnjega dela zakona o minimalni plači še vedno ni odgovora. Po zdaj veljavnem zakonu bi začela veljati nova formula za izračun in minimalna plača bi se zvišala. A v sedmem protikoronskem zakonskem svežnju vlada predlaga zamrznitev. Delodajalci pravijo, da kaj drugega sploh ne pride v poštev, zagovorniki delavcev so na nogah. Iz vrst sindikatov že prihajajo napovedi stavke. Prisluhnite soočenju vseh treh socialnih partnerjev z voditeljico Urško Valjavec. Gostje: - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, - predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš in - državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mateja Ribič.
Slovenija je sredi zelo burnega obdobja. Izvijanje iz primežev drugega vala epidemije nam glede na številke ne gre ravno od rok, zelo viharno je tudi politično dogajanje. Tako koalicija kot opozicija sta v boju za oblast sneli rokavice in še nekoliko spustili že tako nizko raven slovenske politične kulture. Se lahko vladna koalicija obdrži in ali je koalicija KUL kaj bistveno več od politično-medijskega zbujanja pozornosti? Okrog teh vprašanj se bo vrtel pogovor voditelja Tomaža Celestine s poznavalci slovenske politike v Studiu ob sedemnajstih na Prvem.
Se bodo oskrbovanci domov za starejše vsaj med božičnimi in novoletnimi prazniki lahko srečali s svojci in prijatelji? Neprijetna epidemiološka statistika ne zbuja veliko upanja. A strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da tudi dolgotrajna osamljenost škodi zdravju. Kako torej na varen način omogočiti obiske oskrbovancev? Bodo k temu prispevali hitri testi, ki se vse bolj množično uporabljajo? Kdo bo izvajal testiranje in kdo plačal, s čim še olajšati življenje oskrbovancev? O razmerah v domovih za starejše in nujnih ukrepih Alenka Terlep s predstavniki domov, oskrbovancev in pristojnih ministrstev. Gostje: - Jožica Šemnički, dozdajšnja direktorica Doma upokojencev Ptuj, - Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, - predstavnik Ministrstva za zdravje
Že dve desetletji je 3. december, dan Prešernovega rojstva, ta veseli dan kulture, skratka, priložnost, da se zavemo kulture, njenega bogastva in raznovrstnosti, njene lepote in izzivalnosti, hkrati pa kot praznik tudi priložnost za premislek o njenem položaju v sodobni slovenski družbi. Zato z dopisniki Radia Slovenija preverjamo kulturni utrip v nekaterih mestih: v Celju, Kranju, Slovenj Gradcu, Trbovljah in na Ptuju, in s sogovorniki v studiu iščemo ozadja in prave odgovore na izzive sodobne kulture. Gostitelj je Marko Golja, gostje pa: - filozofinja in sociologinja Renata Salecl, - predsednica Asociacije Inga Rémeta, - književnik Vinko Möderndorfer.
Potem ko je bila v preteklosti pogosto deležna bolj obrobne pozornosti, se je letos ob pandemiji pokazalo, kako izjemno pomembna je znanost. V zgolj letu dni smo prišli od ekspresnega dekodiranja celotnega genoma prej nepoznanega koronavirusa do več obetavnih cepiv. Gre za hitrost, ki je povsem neprimerljiva s čimerkoli iz zgodovine. Seveda pa so bili ključni predpogoji za ta podvig že zagotovljeni; številni vrhunski laboratoriji po svetu, vrhunska znanja in razvite tehnologije, ki so z izjemnim sodelovanjem znanstvenikov z vsega sveta in deljenjem raziskovalnih podatkov to sploh omogočili. Kajti znanost je po svoji naravi vendarle tek na dolge proge. Na to smo v Sloveniji v preteklosti prepogosto pozabljali in tako smo danes na prelomni točki. Ali bomo znanosti priznali njen pomen in ji omogočili pogoje za uspešno delovanje ali pa se bo drsenje Slovenije v razvoju in konkurenčnosti ter beg možganov v tujino zgolj pospešeno nadaljevalo. Kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem, je Nina Slaček preverila z nekaterimi letošnjimi prejemniki najvišjih državnih nagrad za znanost, Zoisovih nagrad. Gostje v studiu: - prof. dr. Stane Pejovnik, prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo, - prof. dr. Baraba Malič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke, - prof. dr. Gregor Anderluh, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke, - izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke.
Epidemija covida-19 kljub ukrepom države za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom vse več ljudi potiska čez prag revščine. Centri za socialno delo in humanitarne organizacije ugotavljajo, da ponekod pomoč potrebuje za petino več ljudi. Med njimi je veliko takih, ki so doslej vedno znali sami poskrbeti zase, na primer kot samostojni podjetniki. S šolanjem na daljavo so še bolj vidne socialne razlike med otroki: računalnik in topli obrok za vsakogar nista samoumevna. Brezdomce v mestih preganjajo z javnih prostorov, zaradi ukrepov proti covidu-19 jim zapirajo dnevne centre, ljudje se jih v strahu pred okužbo na daleč izogibajo in jim tako odrekajo tudi kovance. V Studiu ob 17ih se z dopisniki in voditeljico Simeono Rogelj oziramo po Slovenij in skupaj s stroko, politiko in humanitarci iščemo rešitve. Gostje: - profesor Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo, - Valentina Vehovar, v. d. generalne direktorice Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije.
Medtem ko evropske države zaradi epidemije sprejemajo različne odločitve o začetku smučarske sezone, so slovenska smučišča v negotovosti. Vlada zaradi slabe epidemiološke slike še ni sprejela odločitve. Smučišča, ki so pripravljena na obratovanje in izdelujejo umeten sneg, nimajo nadomestnega scenarija. Kakšna bo tokratna zimska sezona, kaj negotovost pomeni za zimske turistične centre, kakšne težave imajo ponudniki, pa tudi, kako je država že pomagala z ukrepi in kakšne so še možnosti. O vsem tem v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif. Gostje : - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Manuela Božič Badalič, predsednica Združenja slovenskih žičničarjev, - Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora.
V zadnjem obdobju smo priča več zamenjavam vodstev v naših osrednjih nacionalnih muzejih in galerijah. Imenovanja potekajo brez upoštevanja mnenj stroke in mimo priporočil strokovnih svetov zavodov, opozarjajo kritiki. To se je že zgodilo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter v Slovenskem etnografskem muzeju. Tam, kjer je ustanovni akt zavoda jasno zahteval, da ima direktor tudi izobrazbo iz primarne dejavnosti te ustanove, se zdaj člene na hitro spreminja, kot na primer pri Narodnem muzeju in Moderni galeriji. Kaj je v ozadju odstranjevanja strokovnjakov iz osrednjih nacionalnih muzejev? Gre tu za bitko za (nove) interpretacije ali zgolj za simptom dobe, ki je strokovnim argumentom vse manj naklonjena? Zakaj so muzeji za sodobnost sploh relevantni? O tem v reprizi pogovora Nine Slaček in strokovnjakov za Intelekto.
»Dvoma ni več, cepivo je učinkovito in deluje,« slišimo in beremo že skoraj vsak dan. Tekma za odstotke in učinkovitost cepiva proti covidu-19 se namreč stopnjuje. Farmacevti in raziskovalci poročajo o 90-odstotni, 92-odstotni, celo o 95-odstotni učinkovitosti novega cepiva. Spodbudno. Vendar pa podatki odpirajo vrsto vprašanj. Kako varno bo cepivo proti covidu? Kdaj bomo cepljenje začeli izvajati v Sloveniji? Kdo bo prvi na vrsti? Zakaj cepljenje ne bo obvezno? Čigavo cepivo bo sploh na voljo pri nas? Dr. Roman Jerala je jasen: »Odločiti se moramo za cepivo, ki bo prvo na voljo.« O vsem tem voditelj Iztok Konc z našimi dopisniki in gostje: - prof. dr. Roman Jerala, Kemijski inštitut, - prof. dr. Bojana Beović, Svetovalna skupina vlade za covid-19, - sekretarka Doroteja Novak Gosarič, Ministrstvo za zdravje, - prof. dr. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo.
Ob mednarodnem dnevu delovanja proti nasilju nad ženskami OZN in številne nevladne organizacije opozarjajo na povečanje nasilja v obdobju pandemije. Zaradi koronavirusa je več tisoč ljudi ujetih med štirimi stenami. Številni živijo v pomanjkanju, ekonomske in psihosocialne stiske se stopnjujejo, izčrpanost in stres pa povzročata napetosti in poglabljata konflikte. Ob pozivanju ljudi, naj ostanejo doma, ne smemo pozabiti, da dom ni varno zavetje za vse. Veliko žensk in otrok je trenutno prisiljenih v samoizolacijo z nasilnežem. Nimajo možnosti umika iz nasilnega okolja, stiki z bližnjimi so prepovedani, možnost pomoči okrnjena. O problematičnih razmerah, v kateri so se znašle žrtve nasilja v družini, in o možnih rešitvah voditeljica Martina Černe in gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič z Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - dr. Katja Filipčič s pravne fakultete v Ljubljani, - in Vinko Stojnšek, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave.
Leta 1920 so nastale nekatere glavne slovenske športne organizacije, med njimi tudi predhodnica današnjega Olimpijskega komiteja Slovenije. V tem času je slovenski šport prehodil dolgo pot od amaterizma do vrhunskih mednarodnih dosežkov. Slovenija ima močno razpršeno športno ponudbo, na to kažejo tudi dosežki naših športnikov. Ti namreč posegajo po medaljah v številnih disciplinah od zimskih do poletnih, od ekipnih do posamičnih športov. Kaj nas uči preteklih 100 let organiziranega športa na Slovenskem in kakšni so nauki za prihodnost, ki je zaradi posledic pandemije še bolj negotova kot sicer? O vsem tem voditelj Matej Hrastar in gostje: - Miroslav Cerar, olimpijski in svetovni prvak v gimnastiki, - Raša Sraka Vukovič, evropska prvakinja v judu - Tomaž Pavlin, športni zgodovinar.
Neveljaven email naslov