Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni.
O smernicah ministrstva in NIJZ-ja ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija voditelj Jure Čepin s sogovorniki.
Gostje:
- dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem,
- profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete,
- Andrej Pirjevec, predsednikom Študentske organizacije Slovenije.
Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.
O smernicah za varni študij, pričakovanjih in težavah študentov ter odpravljanju sistemskih slabosti, ki jih je razgalila pandemija
Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni.
O smernicah ministrstva in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija, voditelj Jure Čepin s sogovorniki.
Gostje:
– dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem,
– profesor Damijan Štefanc z ljubljanske Filozofske fakultete,
– Andrej Pirjevec, predsednik Študentske organizacije Slovenije.
Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.
4530 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni.
O smernicah ministrstva in NIJZ-ja ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija voditelj Jure Čepin s sogovorniki.
Gostje:
- dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem,
- profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete,
- Andrej Pirjevec, predsednikom Študentske organizacije Slovenije.
Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.
O smernicah za varni študij, pričakovanjih in težavah študentov ter odpravljanju sistemskih slabosti, ki jih je razgalila pandemija
Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni.
O smernicah ministrstva in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija, voditelj Jure Čepin s sogovorniki.
Gostje:
– dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem,
– profesor Damijan Štefanc z ljubljanske Filozofske fakultete,
– Andrej Pirjevec, predsednik Študentske organizacije Slovenije.
Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.
V zelo skrb vzbujajočih razmerah zaradi povečevanja števila okužb s koronavirusom tako znotraj države kot v soseščini so na Hrvaškem potekale parlamentarne volitve. V tradicionalno največji spopad med desnosredinsko HDZ premierja Andreja Plenkovića in levosredinsko SDP so se tudi tokrat nekoliko bolj vmešale še nekatere stranke, denimo desničarsko gibanje, zbrano okrog pevca Miroslava Škore, in levo-zelena koalicija. V kampanji pa so bile spet poudarjene ideološke teme, denimo pravica do splava. O izidih volitev na Hrvaškem, prihodnosti države in slovensko-hrvaških odnosih Špela Novak z gosti.
Ob vnovičnem povečevanju števila okužb s koronavirusom pri nas in v sosednjih državah je vlada v okviru četrtega protikoronskega zakona predlagala tudi pravno podlago za uvedbo mobilne aplikacije za spremljanje stikov z okuženimi in nadzora karantene. Kdo bo razvil aplikacijo, katere podatke bo zbirala, koliko časa, kje se bodo hranili, kdo vse bo do njih dostopal, za koga bo prostovoljna in za koga obvezna in koliko ljudi si jo mora namestiti, da bo učinkovita? Ali bo slovenska aplikacija sledila samo okužbam ali tudi ljudem? Kakšne so izkušnje v Italiji in Nemčiji? Odgovore išče voditeljica Urška Henigman z dopisnikoma Igorjem Juričem in Jankom Petrovcem ter gosti v studiu. To so Tina Bregant, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri informacijski pooblaščenki, Filip Dobranić, Inštitut Danes je nov dan in Mako Grobelnik, glasnik digitalnih tehnologij in raziskovalec.
V Rusiji se je končalo glasovanje o ustavnih spremembah, včeraj je glasoval tudi predsednik države Vladimir Putin. Referendum bi moral biti že 22. aprila, vendar so ga zaradi pandemije koronavirusa preložili na 25. junij, ko se je glasovanje tudi začelo. Reforme naj bi med drugim okrepile zakonodajno vejo oblasti, predvsem pa bodo aktualnemu predsedniku Putinu omogočile bivanje v Kremlju do leta 2036. O političnih razlogih in posledicah takšnega avtokratskega manevra razmišljajo voditelj Miha Lampreht in gostje v studiu: - Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - Anton Rupik, pubicist in nekdanji diplomat, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Hitro sprejet odstop notranjega ministra, ki je sledil odstopu šefa policije in pridržanju gospodarskega ministra, je presenetil politiko in javnost. Kaj je v ozadju odstopov in kaj pomenijo za nadaljnje delo koalicije in vlade? Kaj je iskala in kaj našla policija v včerajšnjih preiskavah, povezanih z nakupi zaščitne opreme in kakšna bo usoda gospodarskega ministra? Kako se na očitke odzivajo v policiji in pravosodju? Odgovore išče voditelj Tomaž Celestina s kolegi in gosti v studiu.
Natanko pol leta nas loči od dne, ko bo Združeno kraljestvo dejansko odrezano od članstva v Evropski uniji. Kakšni bodo prihodnji odnosi med Britanci in Unijo? To vprašanje še vedno ostaja odprto, odgovore nanj pa v teh dneh skušajo oblikovati pogajalci, ki so sklenili, da bodo odslej za mizo sedli v živo in pogosteje. Kako se uradni London o prihodnjih odnosi pogovarja z Brusljem in hkrati z ostalim svetom, je tema tokratne oddaje. Luka Robida gosti dr. Petra Verovška z oddelka za mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu; ekonomista dr. Jana Grobovška, ki predava na Univerzi v Edinburghu in Jureta Vršnaka, namestnika generale direktorice za evropske zadeve na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Slovenija je že skoraj tri desetletja samostojna država. Vendar to ne spreminja dejstva, da živimo ob robu nestabilnega območja in da smo tudi sami odgovorni za ohranjanje miru na jugovzhodu Evrope. Zato so za nas še kako dragocene pobude, kot je Brdo–Brioni, s katerimi lažje odpiramo vrata evropskim povezavam in ob tem lažje uveljavljamo svoje pobude in rešitve. Ne glede na preložitev tokratnega predsedniškega srečanja je pomembno ohranjanje stikov z državami tega območja in zavez, danih na njihovi evropski poti. O tem Marjan Vešligaj in gostje v studiu: - dr. Smiljana Knez, svetovalka predsednika republike za zunanje zadeve, - Roman Kirn, diplomat, - prof. dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede
Počitnice so tukaj, koronavirus pa tudi. Kako se na počitnicah zavarovati pred okužbo, kam je najbolje in kam najmanj priporočljivo oditi na oddih? Virus bo namreč, kljub umirjanju epidemije, krojil letošnje poletne počitnice, ki bodo malo drugačne kot smo jih bili vajeni. POvzemamo opozorila stroke, nasvete zunanjega ministrstva, predstavljamo tudi, kako bodo počitnikovali otroci na organiziranih letovanjih. Marsikdo bo letos dopustoval v Sloveniji, zato razkrivamo tudi nekaj skritih, še neznanih kotičkov naše države. Z voditeljico Katjo Arhar in sogovorniki.
Ali Slovenja resnično postaja zverinjak? Raj za medvede in volkove? Pred dnevi je Agencija Republike Slovenije za okolje izdala dovoljenje za odstrel 115 medvedov, to pa je za seboj spet potegnilo različne odzive. Kmetje so zadovoljni, naravovarstveniki so na nogah. Ob tem se poraja vprašanje, kako najti ravnovesje, ki bo zadovoljilo vse. Iščejo ga tudi voditeljica Sabrina Mulec in gosti v studiu: - Katja Buda, v.d. direktorice za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, - Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti in član skupine strokovnjakov, ki je pripravila strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda v Sloveniji, - Barbara Štimec, predstavnica kmetovalcev, ki delujejo na osrednjem območju velikih zveri, - Nevenka Lukič Rojšek, članica naravovarstvenih društev Anima in Alpe Adria Green, - Miha Skerl iz Zavoda za lovstvo in naravovarstvo iz Loškega potoka.
Promet pri nas prispeva tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, v netrgovalnem sektorju pa kar polovico. Tovorni promet se vztrajno povečuje, zaradi nesorazmerno nizkega vlaganja v železnice v preteklosti pa ga ne moremo prestaviti s cest na tire. A tudi stopnja motorizacije prebivalstva je pri nas visoka. Sta že pregovorna tranzitna umeščenost Slovenije in razpršena poselitev res nepremagljivi težavi? Kaj pa, če bi vsaj en dan v tednu – delali od doma? O ukrepih trajnostne prometne politike Erna Strniša z gosti: - Milena Černilogar Radež, vodja sektorja za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Ministrstvo za infrastrukturo, - Gregor Pretnar iz projektantskega podjetja PNZ, - Matej Ogrin, geograf, Filozofska fakulteta.
Letošnja planinska sezona bo zaradi razmer po koronakrizi drugačna. Deljeno koriščenje bonov v planinskih kočah, pričakovano manjši obisk tujcev, spoštovanje priporočil in varnostne razdalje ter spletne rezervacije bodo vplivale na planinski vsakdan. Kakšna so priporočila Planinske zveze Slovenije, kaj moramo vedeti planinci, in kaj čaka oskrbnike ? O tem Aljana Jocif in gostje: - Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, - Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, - Aleš Jenko, Planinsko društvo Ljubljana Matica.
Evropska unija čim prej potrebuje skupni odgovor na posledice pandemije novega koronavirusa. Voditelji Unije bodo na video-vrhu predstavili stališča do vzpostavitve sklada za okrevanje, vrednega 750 milijard evrov, in večletnega evropskega proračuna. Razhajanja med državami članicami so še velika. Jim bo uspel preboj do končnega dogovora? Več o tem s Sandro Krišelj in gosti:. - profesor Emil Erjavec, dekan Biotehniške fakultete; - profesor Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, - profesor Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.
Pokojninske blagajne, ki skrbi za več kot 623 tisoč upokojencev, že dolgo več ne napolnjujejo le prispevki zaposlenih in delodajalcev. Vsako leto mora vsaj milijardo primakniti državni proračun. Vladajoča koalicija je odločena jeseni v postopek vložiti zakon o demografskem skladu, nanj naj bi prenesli celotno državno premoženje. Donosi in kupnine iz sklada bi se namenjali za doplačilo za pokojnine. Ali mora država imeti takšen sklad, ki bi koncentrirano upravljal vse kapitalske naložbe države? Bo morda preveč podvržen političnim manipulacijam? Je smiseln z ekonomskega in upravljavskega vidika? O tem voditeljica Maja Derčar in gostje Studia ob 17ih. - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov, - Dušan Mramor, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, nekdanji finančni minister, - Gorazd Podbevšek, pravnik, svetovalec, pisec zakona o SDH.
Slovenija je končno dobila najuglednejši vodnik visoke gastronomije in z njim zvezdice, ki so jih številni kuharski mojstri težko pričakovali. Kaj jim bodo prinesle, se bo njihovo delo spremenilo, da jih bodo tudi obdržali? S čim so prepričali stroge ocenjevalce in kaj uvrstitev neke restavracije v Michelinov vodnik pomeni za njen kraj, mesto, državo? Kakšne so izkušnje »chefov« v tujini, ki Michelinove zvezdice že imajo? Mnenja in razlage poznavalcev ter pričakovanja, izkušnje in načrte kuharskih mojstrov bomo združili v sredinem Studiu ob 17h, ki ga bo vodila Andreja Čokl. Gostje: - Ana Roš, kuharska mojstrica iz Hiše Franko, - Jure Tomič, kuharski mojster iz Ošterije Debeluh, - Kaja Sajovic, novinarka MMC RTV Slovenija, odlična poznavalka visoke kulinarike. Posneti pogovori in prispevki: - Joško Sirk iz La Subide, slovenski zamejec, ki ima Michelinovo zvezdico že 12 let, - Gwendal Poullennec, globalni direktor Michelinovih vodnikov, - Maja Pak, direktorica STO, - Hrvoje Petrić, Hrvaška (Tanja Borčič Bernard), - Michelinove »afere« (Igor Jurič).
Le še nekaj dni je do poleta prvih slovenskih satelitov Nemo HD in Trisat v orbito. Kaj pravzaprav pomenita za Slovenijo? Kakšne prednosti nam prinašata? Število satelitov v Zemljini krožnici se hitro povečuje, naša odvisnost od njih prav tako. Kako pomembno je, da smo neposredno navzoči na tekmovalnem in zahtevnem področju vesoljskih tehnologij in kako se to področje spreminja z novo vesoljsko tekmo, preverja Nina Slaček z gosti. Gosti: - dr. Tomaž Rodič, satelit NemoHD - dr. Iztok Kramberger, satelit Trisat - dr. Tomaž Rotovnik, direktor podjetja Skylabs - Aljoša Masten, Multimedijski portal RTV Slovenija (MMC).
Bodo trgovine po 17-ih letih od referenduma, na katerem so se volivke in volivci izrekli za njihovo zaprtje ob nedeljah, na ta dan naposled zaprle svoja vrata? Zaposleni v trgovini si tega želijo, trgovci pa temu odločno nasprotujejo. V katero smer se bo v nadaljevanju parlamentarnega postopka in ob dosedanji odsotnosti dogovora med sindikati in delodajalci o nedeljskem zaprtju trgovin nagnila politika? Katere trgovine bi kljub nedeljski prepovedi obratovanja lahko bile odprte? Ali je predlog zakona, ki bi vseboval tudi ''nedeljske izjeme'' res obsojen na to, da bi padel na ustavnem sodišču? Stališča o teh in drugih vprašanjih soočamo v oddaji z voditeljico Simeono Rogelj in gosti v studiu. Gostje: - Ladislav Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije - Barbara Marolt, trgovka - Mija Lapornik, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije - Robert Fakin, direktor Kmetijske zadruge Agraria Izjave predstavnikov pravne stroke, Rimokatoliške cerkve, Obrtne zbornice in kupcev.
Država je do konca meseca podaljšala ukrepe za pomoč gospodarstvu. Nekateri delodajalci pa vsakič znova zlorabljajo sistem. Delavce, čeprav so uradno na čakanju na delo doma, silijo k prihodu na delovno mesto, sicer sledi izguba zaposlitve. Med kršitvami so še: neizplačilo kriznega dodatka, siljenje v podpisovanje nezakonitih pogodb in izgovori, da letos ni treba izplačati regresa. Kaj bi lahko storili, da bi preprečili takšne zlorabe? O tem Urška Valjavec z gosti Studia ob 17ih. Gosti: - Mateja Ribič, državna sekretarka z ministrstva za delo, - Jadranko Grlić, glavni delovni inšpektor, - Goran Lukič iz Delavska svetovalnice, - Marjan Pogačnik, glavni direktor Iskra Mehanizmov.
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov. Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis. Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži. O tem voditelj Urban Tarman in gosti: - Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto, - Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov, - Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Slovensko gospodarstvo, tako rekoč zamrznjeno v obdobju epidemije, se zelo počasi oživlja. Kaj storiti, da bo vnovičen zagon gospodarske dejavnosti hitrejši, kako izkoristiti milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev iz Evropske unije za nujne naložbe in katere ukrepe bo treba pred jesenjo še sprejeti? O vsem tem Urška Jereb in gosti v tokratnem Studiu ob sedemnajstih: - Arjana Brezigar Masten, direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije, - Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in član vladne svetovalne skupine, - Sergej Simoniti, predsednik uprave zavarovalnice Coface PKZ, - Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja v Generali Investments.
Razmere v sodobni družbi so zaradi kriz, ki si sledijo druga za drugo, vse bolj kompleksne. To se zrcali tudi v razpravah v medijih, v državnem zboru, na družbenih omrežjih in v spletnih komentarjih. Izrečeno in zapisano je vse bolj nestrpno do nekaterih skupin ljudi, žaljivo, pogosto javno spodbujajo k zaničevanju ali celo pozivajo k nasilju. Razprave so preplavljene s sovražnim govorom in žalitvami, meja dostojnosti je velikokrat prekoračena. Kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom, kako je s preganjanjem in kaznovanjem sovražnega govora pri nas? Proti komu je najpogosteje uperjen sovražni govor? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti. Gostje: - vodja kazenskega oddelka na Vrhovnem državnem tožilstvu vrhovni državni tožilec svetnik Andrej Ferlinc, - zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, - izredni profesor na katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević, - sodelavec prijavne točke Spletno oko Andrej Motl.
Vsak dan je lahko dan za branje poezije, ogled filma, obisk likovne razstave, poslušanje koncerta ali za pogovor o kulturi, še zlasti pa to velja za praznik. Na dan Primoža Trubarja se o njem, ohranjanju zgodovinskega spomina, pomenu kulture v sodobni družbi, njenem položaju v tednih epidemije in jutri, o sovražnem govoru in potezah ministrstva za kulturo voditelj Marko Golja pogovarja z gosti v studiu. Gostje: – jezikoslovec Kozma Ahačič, – državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, – avtor, režiser in performer Jure Novak – pisatelj, pesnik in režiser Vinko Möderndorfer.
Neveljaven email naslov