Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar.
Gostje bodo:
- Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
- dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
- dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
- in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
O dilemah glede digitalizacije javne uprave, evropskem denarju zanjo in obveznem šolskem predmetu o informatiki
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in bolj dostopne storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljuje kot eno od ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti obvezen predmet računalništva in informatike? Mnenja o tem sooča voditeljica Maja Derčar.
Gostje:
– Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
– dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
– dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
– Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar.
Gostje bodo:
- Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
- dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
- dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
- in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
O dilemah glede digitalizacije javne uprave, evropskem denarju zanjo in obveznem šolskem predmetu o informatiki
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in bolj dostopne storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljuje kot eno od ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti obvezen predmet računalništva in informatike? Mnenja o tem sooča voditeljica Maja Derčar.
Gostje:
– Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
– dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
– dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
– Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.
Imenovanje nove finančne ministrice Mateje Vraničar Erman danes v državnem zboru ni pod vprašajem, saj ima zagotovljenih dovolj koalicijskih glasov. Njen prvi preizkus bo sprejemanje državnega proračuna za prihodnji dve leti in nekaterih davčnih zakonov. Neposreden vpliv bo imela na pomembne odločitve, povezane z reformami (z zdravstveno na čelu), pogajanji, plačami javnih uslužbencev. Kaj lahko pričakujemo, če kaj, na polovici mandata te vlade, ko stranke vse bolj pogledujejo proti volilnem letu 2018? O tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Zdenko Bakalar.
Danes v Studiu ob 17ih interpelacija zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Očitajo mu oviranje poti do graditve drugega tira, med drugim ga sumijo nezakonitega vplivanja na nadzornike Luke Koper in Darsa. Krivijo ga za neuspešno delo v zvezi z infrastrukturo, zlasti glede posodobitve železniške proge Pragersko-Hodoš. Kako bo o neutemeljenosti očitkov prepričal poslanke in poslance, čeprav njegova politična usoda ni negotova, saj je v rokah trdne koalicije? Voditeljica bo Alenka Terlep.
Del odgovornosti za slab položaj arhitekture nosi država s svojimi ustanovami. Zato ministrstvo za kulturo pripravlja temeljni dokument za odgovorno urejanje prostora v prihodnosti. Uredil naj bi razmerja med snovalci in uporabniki po načelih kakovostne arhitekture, pametnega razvoja, trajnostne rasti in vključevanja arhitekture v vse plasti zasebnega in družbenega delovanja. Več s strokovnjaki s tega področja v Studiu ob 17h z voditeljico Petro Tanko.
Sprememba navad nakupovanja in graditev nakupovalnih centrov zunaj mestnih središč sta v številnih mestnih jedrih povzročili zaton trgovskih dejavnosti in drugih oblik podjetništva. Da bi oživili mestna središča, tja pripeljali podjetnike, obiskovalcem pa ponudili razlog za obisk, v Sloveniji poteka projekt upravljanja mestnih središč. Kako torej ljudi privabiti nazaj v mesta, podjetnikom pa dati priložnost za zaslužek? Kaj lahko pri tem naredijo občine, kaj država in kako se odzivajo kupci? O tem v današnjem Studiu ob 17h z mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Voditelj Danijel Poslek.
Slovenija je danes proti sosednji Hrvaški vložila tožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, in sicer zaradi kršitev pravic Ljubljanske banke Zagreb. Po prepričanju naše države so namreč hrvaške oblasti kršile Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker so njene sodne in izvršilne veje oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem Ljubljanski banki v zadnjih 25-ih letih onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. Slovenija v tožbi zahteva tudi najmanj 360 milijonov evrov odškodnine. Več o vzrokih, posledicah in možnih scenarijih v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Špelo Novak.
Aleksander Čeferin je prepričljivo premagal tekmeca, Nizozemca Michaela Van Praaga, in postal sedmi predsednik Evropske nogometne zveze. Po izvolitvi je vnovič poudaril prizadevanja, da bi pri vodenju močne in vplivne organizacije z dve milijardi evrov prihodkov na leto prevladovali enotnost, ravnovesje in dialog. Kakšni so prvi odzivi, kakšna pričakovanja in ne nazadnje, kaj prinaša tak ugleden položaj v evropskem nogometu? O vsem tem z gosti in z neposrednim oglašanjem iz Aten v današnjem Studiu ob 17h.
Napadi podlubnikov v gozdovih ne pojenjajo, še več, zaradi toplih jesenskih dnevov se pojavljajo nova žarišča. Gozdarji so letos posekali že več kot milijon kubičnih metrov napadenega lesa, pri odkrivanju lubadarja naj bi v kratkem pomagala tudi brezpilotna letala. Zakaj sanacijski ukrepi ne dohajajo hitrosti širjenja lubadarjev? Kolikšna je škoda, tako gospodarska kot ekološka? Kako bodo obnovili ogolele površine? Smo pripravljeni na nove bolezni in škodljivce, ki prihajajo zaradi klimatskih sprememb in globalizacije trgovine z lesom? O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Pravijo, da je lubadar, ki je pred dobrima dvema letoma napadel postojnske in ostale notranjske gozdove, od tam pa se kot požar širi čez vso Slovenijo in napada tudi višje ležeče smrekove gozdove, kot smo bili vajeni, še hujša naravna katastrofa, kot je bil žledolom. Sabrina Mulec se je pogovarjala s Postojnčanom Petrom Burgerjem, lastnikom gozdov, ki je celo svojo poklicno kariero posvetil gozdarjenju, zato ga dogajanje v slovenskih gozdovih še toliko bolj vznemirja. Do pristojnih služb je izredno kritičen in pravi, da se odgovorni v zadnjih treh letih resnično ne morejo pohvaliti s svojimi dejanji.
Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem je največ glasov dobila Hrvaška demokratična skupnost, ki pa vlade tudi tokrat ne bo mogla sestaviti sama. Socialdemokrati so – v veliki meri zaradi izjav njihovega predsednika Zorana Milanovića – poraženci volitev. Kampanjo je med drugim zaznamovala ostra retorika na račun Srbije in Bosne in Hercegovine, Slovenija tokrat ni bila tema. O Hrvaški bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Špelo Novak.
Čeprav ima Slovenija zgledno sistemsko urejeno vrtčevsko in šolsko prehrano, pa vsakoletni nadzori kažejo, da prehranskih smernic zavodi ne uresničujejo v zadostni meri, kljub temu da so za njih zavezujoče. Predvsem je problematično to, da v vrtcih in šolah namesto vode, za pitje otrokom nudijo preveč sladkane sokove. Dejstvo je tudi, da otroci in mladostniki še vedno zaužijejo premalo kakovostne hrane. Kdo nosi največji delež odgovornosti – starši ali šole in vrtci? O pomenu (ne) zdrave prehrane v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Specializirane oblike turizma, med katere spadajo tudi obiski utrdbenih, obrambnih in vojaških objektov, so med najbolj rastočimi vejami turizma. Tudi pri nas jih veliko stavi na utrdbeno dediščino. Prav v teh dneh desetletnico delovanja praznuje Park vojaške zgodovine v Pivki, ki je letos privabil že 40 odstotkov več obiskovalcev kot lani, kar je, kot pravijo, tudi posledica povezovanja z Lipico in Škocjanskimi jamami. O možnostih krepitve takšnega sodelovanja, novih idejah oživitve bunkerjev in drugih propadajočih objektov ter izzivih, ki jih utrdbe prinašajo, z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih. Oddajo vodi Milan Trobič.
Druga polovica politično precej razburljivega leta in druga polovica politično precej dinamičnega mandata vlade Mira Cerarja. Lahko koalicija preskoči vse ovire, ki si jih nastavlja sama in ki ji jih pod noge podstavlja opozicija? Lahko opozicija najde vsaj drobec skupnega jezika in se tudi tako laže pripravi na nove volitve? Zakaj dogajanje v državi vsak vidi po svoje in še, ali smo pripravljeni na glavni izziv obdobja, ki je pred nami, to je morebitni nov begunski val? Odgovorom prisluhnite v pogovoru s predstavniki vseh parlamentarnih strank v Studiu ob sedemnajstih.
Bled že 11-tič gosti Strateški forum, ki se ga udeležujejo politiki, znanstveniki, gospodarstveniki in novinarji. Letošnje razprave približno 700 udeležencev iz 70-tih držav potekajo pod naslovom »Varnost prihodnosti«. V središču teh ni le preprečevanje terorističnih napadov, ampak tudi begunska kriza, skrb za naravne vire in težave Evropske unije zaradi odločitve Velike Britanije o izstopu iz nje. Blejski strateški forum pa je tudi priložnost za različna dvostranska srečanja. Kakšna so stališča posameznih držav, kakšni so predvideni ukrepi in predvidene posledice, o vsem tem v Studiu ob 17h z voditeljico Sandro Brankovič.
Statistični podatki napovedujejo rekordno turistično leto. Poletna turistična sezona je presegla pričakovanja, manj zadovoljni pa so turistični vodniki, ki so še vedno brez urejenega statusa. Unija nima enotne regulacije vodniške službe. Nekatere države storitev prepuščajo trgu in ne postavljajo ostrih omejitev o tem, kdo lahko vodi po njihovem ozemlju ne glede na usposobljenost in kakovost storitve; na drugi strani pa so države, ki dovoljujejo vodenje le tujim vodnikom z ustrezno licenco. Kako pomembni so turistični vodniki za turizem, kaj kažejo prakse iz tujine in kako zakonsko urediti vodniški poklic? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Z gosti se bo pogovarjal Peter Močnik.
Poletje da krila kulturnim dogodkom, a med njimi skorajda ni več tistih s pravo ljudsko glasbo, ki bi bila izročilna, anonimna. Ali ta še vedno ni odrska? Kakšna sta bila poslanstvo zbiranja in vizija ljudskega glasbenega izročila skozi zgodovino in kako je s tem v sodobnosti? Odgovore bo z gosti iz etnološke in glasbeno-narodopisne stroke ter s poustvarjalci izročila v današnjem Studiu ob 17-ih iskala voditeljica Simona Moličnik.
Skoraj 176 tisoč osnovnošolcev, med njimi dobrih 22 tisoč prvošolcev, je danes ponovno sedlo v šolske klopi. Novo šolsko leto za osnovno šolo prinaša le nekaj novosti in kar precej težav: letos jo bo obiskovalo 5 tisoč učencev več kot prejšnje šolsko leto, zato so se v zadnjih mesecih marsikatere šole soočale s hudimi izzivi pri organiziranju podaljšanega bivanja. Na prvi šolski dan pa se bomo v pogovoru dotaknili ne le aktualnih težav šol, temveč se bomo vprašali tudi, kakšno osnovno šolo imamo? So učenci preobremenjeni, jih slovenska šola uči odgovornosti in samostojnosti ali tekmovalnosti? Kaj bo z nacionalnim preverjanjem znanja in zakaj med šolami obstajajo razlike?
Po hudi gospodarski krizi sta Evropska komisija in ameriška administracija sklenili, da bosta z odpravo trgovinskih ovir pospešili rast. Do lani so bila pogajanja o tem skoraj neopažena. Po spoznanju, da bi prostotrgovinski sporazum spremenil Evropo ter vplival na potrošnike, državljane in podjetja, pa se je dvignil vihar. Predstavniki nemške in francoske vlade sporočajo, da je TTIP mrtev in da pogajanja niso več možna. Je treba to razumeti v luči bližajočih se volitev v največjih evropskih ekonomijah? In navsezadnje, kakšen je pri tem vpliv ameriških volitev? Je strah pred prostotrgovinskimi sporazumi upravičen? Bosta Evropa in Kanada sklenili sporazum CETA? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodila Maja Derčar.
Najvišje francosko upravno sodišče je odpravilo prepoved nošenja burkinija. Kot razkriva aktualna javna razprava o muslimanskem kopalnem oblačilu za ženske ne gre zgolj za vprašanje kopalk, temveč za večplasten problem, politične agende, vprašanje nadzora, svobode in neenakopravnosti. Več v današnjem Studiu ob 17h z gosti dr. Katerino Vidner Ferkov, Failo Pašić Bišić in dr. Igorjem Pribcem.
Poletje da krila kulturnim dogodkom, a med njimi skorajda ni več tistih s pravo ljudsko glasbo, ki bi bila izročilna, anonimna. Ali ta še vedno ni odrska? Kakšna sta bila poslanstvo zbiranja in vizija ljudskega glasbenega izročila skozi zgodovino in kako je s tem v sodobnosti? Odgovore bo z gosti iz etnološke in glasbeno-narodopisne stroke ter s poustvarjalci izročila v današnjem Studiu ob 17-ih iskala voditeljica Simona Moličnik.
Kaj je medkulturni dialog, zakaj je dragocen in kako daleč lahko seže, to so le nekatera vprašanja tokratnega Studia ob 17-ih. Pogovor bo potekal v živo na Novem trgu v stari Ljubljani. V pogovoru bodo sodelovali profesorica filozofije in prevajalka Veronika Brecelj, človekoljub, aktivist in publicist Tomo Križnar, nekdanji predsednik Odbora pisateljev za mir mednarodnega PEN-a in minister za kulturo Anton Peršak ter filozof dr. Lenart Škof. Vabljeni k poslušanju, tako na radijskih valovih 1. in 3. programa ali pa na prizorišču pogovora.Voditelj Marko Golja
Kakšne so razsežnosti rušilnega potresa v Italiji? Kako potresno ogrožena pa je Slovenija? Kje živimo in kaj kaže študija o oceni potresne varnosti stavb pri nas? Potresov sicer ne moremo napovedati, prav tako jih ne moremo preprečiti, lahko pa se nanje pripravimo. Kako ravnati ob morebitnem potresu? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljem Marjanom Vešligajem.
Neveljaven email naslov