Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar.
Gostje bodo:
- Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
- dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
- dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
- in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
O dilemah glede digitalizacije javne uprave, evropskem denarju zanjo in obveznem šolskem predmetu o informatiki
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in bolj dostopne storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljuje kot eno od ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti obvezen predmet računalništva in informatike? Mnenja o tem sooča voditeljica Maja Derčar.
Gostje:
– Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
– dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
– dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
– Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar.
Gostje bodo:
- Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
- dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
- dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
- in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
O dilemah glede digitalizacije javne uprave, evropskem denarju zanjo in obveznem šolskem predmetu o informatiki
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in bolj dostopne storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljuje kot eno od ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti obvezen predmet računalništva in informatike? Mnenja o tem sooča voditeljica Maja Derčar.
Gostje:
– Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
– dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
– dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
– Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.
Ker je ravno zdaj čas selitve žab in drugih dvoživk, naokrog spet hlačajo tudi medvedje, srnjad in druga divjad pa je tako ali tako kar naprej na cesti, se bomo v petkovem Studiu ob 17-tih spraševali, kaj – poleg dozdajšnjih ukrepov, torej ureditev prehodov, podhodov, nadhodov, postavitve varovalnih ograj ter fizičnega prenašanja živali čez prometnice – še lahko storimo za zmanjšanje njihove ogroženosti, saj jih ob vsaki selitvi veliko konča pod kolesi … Z voditeljem Markom Škrljem. Ob 17-ih na Prvem programu.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kaj pooseblja Donald Trump, da ga Američani tako množično podpirajo? Zakaj smo se Slovenci nedavno tako množično poistovetili s Petrom Prevcem? Katere prijeme uporabljajo ideologi islamske države, da mlade ljudi prepričajo v ekstremizem? Res je, da težko primerjamo Prevca , Trumpa in idejne vodje islamske države, pa vendar je v vseh primerih na delu psihologija množic, ki se je posamezniki ne zavedamo. Sodobnost sicer prinaša povsem novo formiranje množic. Telefoni, mediji in internet so omogočili povezovanje veliko večjega števila ljudi v zelo kratkem času. Informacije se širijo z izjemno hitrostjo in živimo v času socialnih omrežij, ki jih do nedavnega nismo poznali. Kljub temu nas begajo fenomeni množic, ki slepo sledijo nerazumnim idejam. Ali je uspeh Donalda Trumpa v tem, da je ameriško politiko spremenil v resničnostni šov, sam pa predstavlja sanjsko življenje? Ali je iskanje smisla tisto, kar pripadnike islamskih skrajnežev – paradoksalno – peha v smrt? Katere so tiste sile v ljudeh, ki iz posameznikov ustvarjajo homogene množice? To je le nekaj vprašanj na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu Ob 17h. Naši sogovorniki bodo dr. Bogomil Ferfila iz Fakultete za družbene vede, Aljoša Bagola iz skupine Pristop, psiholog Iztok Žilavec in novinar ter raziskovalec sodobnih medijev Lenart J. Kučič. Oddajo pripravlja Martina Černe.
V ozadju aktualnega dogajanja, ki priteguje našo pozornost in čustva, med Evropsko komisijo in administracijo Združenih držav Amerike že slaba tri leta potekajo pogajanja o prosti trgovini in pospešitvi naložb. Sporazum naj bi bil podpisan do konca mandata ameriškega predsednika Baracka Obame, vsebuje pa ne samo znižanje velike večine carin, ampak celo vrsto odprave necarinskih omejitev. A pojavlja se strah, da se bo Evropa preveč odprla poceni ameriškim prehrambnim proizvodom in kemikalijam, strah pred vnosom nepoznanih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest na obeh straneh Atlantika in pred tem, da bodo korporacije zlahka tožile države. Nas je v resnici strah Združenih držav? O podlagi za pogajanja, strahu, mitih in koristih, povezanih s sporazumom, bomo govorili v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vlada je vendarle končala agonijo Rudnika živega srebra Idrija v likvidaciji, ki je bil leto in pol prepuščen financiranju le iz sredstev od prodaje svojega lastnega premoženja. Rudnik je dobil del nujno potrebnih sredstev za vzdrževanje nezalitega dela jame, izvajanje monitoringa in plače zaposlenih. Zakaj je črpanje vode iz rovov pod Idrijo takó pomembno, kako je mogoče, da je za to po novem odgovorno ministrstvo za kulturo, in kakšni izzivi še čakajo državo v zvezi z reševanjem problematike idrijskega rudnika, boste izvedeli v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Brus.
Po napadu v evropski prestolnici se postavlja vrsta vprašanj – tudi o prihodnosti Unije, varnosti ter o tem, v katero smer se bo v novih razmerah spreminjala Evropa. O tem se bomo v Studiu ob 17h pogovarjali s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Načeli bomo seveda tudi druge aktualne teme – od arbitraže s Hrvaško do varčevalne politike vlade. Pogovor bo vodila Tanja Starič.
Nekaj pred osmo uro zjutraj sta na bruseljskem letališču Zaventem odjeknili dve eksploziji. O eksploziji poročajo tudi z bruseljske podzemne železnice. Tiskovne agencije za enkrat poročajo o skupno najmanj 27 žrtvah, a gre za neuradne podatke. Preiskovalci so na letališču v treh samomorilskih jopičih našli še večje količine neeksplodiranega razstreliva. Reuters, ki se sklicuje na belgijsko tiskovno agencijo poroča, da naj bi bilo pred eksplozijo slišati tudi več strelov in vpitje v arabščini. Napadi na podzemni železnici so se zgodili v bližini institucij Evropske unije. Zaradi dogodkov so v Belgiji razglasili najvišjo stopno teroristične ogroženosti. Zunanje ministrstvo Republike Slovenije je za enkrat prejelo informacijo, da je bil v eksplozijah poškodovan en slovenski državljan, do nadaljnjega tudi odsvetujejo vsa potovanja v Bruselj. Poglobljeno o današnjih dogodkih v Studiu ob 17h.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Evropska unija in Turčija poskušata doseči zahtevni dogovor o zajezitvi pretoka beguncev, na katerega letijo kritike o trgovanju s človeškimi življenji. Ob tem se Grčija spreminja v begunsko taborišče Evrope, zaprtje balkanske poti pa je povzročilo humanitarno katastrofo na makedonsko-grški meji. Kaj se dogaja z evropskimi vrednotami in zaščito človekovih pravic? Ali je globoko razdeljena Unija zmožna najti učinkovito in humano rešitev begunske krize v Studiu ob 17-ih s Sandro Brankovič.
3 tisoč ljudskih poslancev v veliki palači narodov v Pekingu je končalo letošnje zasedanja kitajske skupščine s sprejetjem novega petletnega načrta, ki predvideva povprečno 6,5-odstotno gospodarsko rast, in zatrjevanjem, da je druga gospodarska sila sveta v ¬zanesljivih rokah. Optimizem naj bi bil upravičen. Kitajska je sicer v težavah, ne pa tudi v krizi. Kaj pa politična strategija? Kitajska, ki jo Združene države Amerike in azijske sosede obtožujejo neupravičenih ozemeljskih apetitov v Južnokitajskem morju, nasprotno obtožuje ZDA, da kopičijo orožje v regiji. V Studiu ob 17ih z Rajko Pervanje.
Izkoriščanje delavcev z elementi suženjstva – govorimo o trgovini z ljudmi, sužnjelastniških odnosih, delu na črno – vse to se dogaja tudi pri nas, kjer naj bi veljala načela socialne države in enakopravnosti. Kako je mogoče, da je v Loški dolini, kjer smo priče eni od najnovejših nepravilnosti, trajalo kar 15 let, preden so pristojni začeli ukrepati? Kdo je zatajil, nadzorni organi, lokalna skupnost ali kdo tretji? Kje so bili tako dolgo sindikati in kaj, če sploh kaj, bi lahko naredili delavci?
Po grožnjah z ugrabitvami otrok v trgovinskih centrih pred nekaj leti zadnje čase odmevajo primeri pogrešanih mladostnikov. Policija je sicer zanikala možnosti, da bi šlo pri mariborskih najstnikih za trgovino s človeškimi organi, a ti dogodki odpirajo številna vprašanja. Zakaj mladi izginjajo, se to dogaja bolj pogosto kot v preteklosti? So žrtve kaznivih dejanj, drog, gre za nesreče, mogoče celo samomore? Kako v teh primerih deluje policija, ki ji starši in nevladne organizacije pogosto očitajo počasnost in prezahtevne postopke? Kaj je ključno za uspešno preiskavo, kaj ob vsem tem prestajajo starši? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Šebenik.
Preprost »dober večer« je v hipu porušil stoletne ograde, postavljene okrog papeške službe. Vodenje rimskokatoliške cerkve je prevzel človek z drugačno vizijo cerkve. Kaj je Frančišek uspel premakniti za zidovi Vatikana in česa ne? Kakšen je njegov vpliv na svetovno politiko? Kaj še lahko pričakujemo od papeža Frančiška, o tem v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljem Boštjanom Debevcem.
Ljubljana je tudi uradno za eno leto postala Zelena prestolnica Evrope. Naziv ji je pred dvema letoma v Köbenhavnu na Danskem dodelila Evropska komisija za dosežke na področju trajnostnega razvoja in projekte, za katere smo jih prepričali, da jih bomo do leta 2025 uspešno opravili. O poti Ljubljane do tega naziva in kaj še čaka našo prestolnico, da bo upravičila to priznanje, se bomo pogovarjali v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj bo Marjan Vešligaj.
Po Planiki in Peku, ki sta končala v stečaju, je vse bolj negotova tudi prihodnost žirovske Alpine. Vodstvo, ki je s svetovalno družbo pripravilo program prestrukturiranja, meni, da je ta zaradi zmanjševanja stroškov nujen. Predlagani ukrepi – tudi odpuščanje in selitev proizvodnje – so nesprejemljivi za delavce, žirovsko občino in poznavalce obutvene industrije. V reševanje družbe se je vključila tudi država. Kateri so vzroki za težave Alpine, kakšne so možnosti za ohranitev družbe s skoraj 70-letno tradicijo in prepoznavno blagovno znamko, kakšno vizijo prihodnosti ima DUTB in kdo je za prihodnost Alpine najbolj odgovoren?
Davčne spremembe so pred vrati in za davčno prestrukturiranje naj bi namenili do 90 milijonov evrov. S tem naj bi znižali stroške dela visoko izobraženih, ki tako ne bi bili več višji kot v konkurenčnih državah, medtem ko je dobiček podjetij med najnižje obdavčenimi. Bodo to dosegli s splošno spremembo dohodninske lestvice, ugodnejšo davčno obravnavo trinajste plače in božičnic? In na drugi strani – ali izpad proračunskih prihodkov nadomestiti s povečanjem obdavčitve dobička? Kakšna naj bo mala davčna reforma, da bodo zadovoljni v večjih in manjših podjetjih, pa tudi sindikati?
Dvajseto stoletje je bilo stoletje emancipacije žensk, ki so si v boju za enakopravnost zagotovile številne pravice. Izjemne spremembe so se zgodile na področju spolnosti in starševstva – materinstvo je postalo izbira in ne usoda. Svobodno odločanje o rojstvu otrok je ustavna svoboščina, zapisana v 55-em členu ustave Republike Slovenije. Število splavov se pri nas sicer vsako leto zmanjšuje; slovenske mladostnice celo opravijo najmanj splavov v Evropi. Kljub temu se krepi nasprotovanje pravici do umetne prekinitve nosečnosti. Kako razumeti te pozive? Kakšne so izkušnje iz držav, v katerih je splav prepovedan? Je žensko telo znova polje boja za enakopravnost?
Begunska kriza je temeljito zamajala vrednote in enotnost Evrope. Članice Unije sledijo le vsaka svojim interesom, skupne solidarnosti ni. Povezava pa na današnjem vrhu s Turčijo išče rešitev, kako zaustaviti begunce že na turškem ozemlju. O vplivu tega dogajanja na 28-erico, ali lahko najde rešitev in v kakšnem času živimo, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Maribor ne samo stagnira, temveč umira. Delovnih mest ni, mladi se izseljujejo, med tistimi, ki ostajajo, pa je vse več odvisnih od socialnih prejemkov. Pred skorajšnjim obiskom vlade tam preverjamo, pri katerih projektih lokalna skupnost pričakuje njeno večjo angažiranost in pomoč. Razmere v mestu so resne, samo obljube ne bodo dovolj – teh so v mariborski občini slišali že veliko. Studio ob 17ih tokrat iz štajerske prestolnice z Bredo Čepe.
Neveljaven email naslov