Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar.
Gostje bodo:
- Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
- dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
- dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
- in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
O dilemah glede digitalizacije javne uprave, evropskem denarju zanjo in obveznem šolskem predmetu o informatiki
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in bolj dostopne storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljuje kot eno od ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti obvezen predmet računalništva in informatike? Mnenja o tem sooča voditeljica Maja Derčar.
Gostje:
– Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
– dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
– dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
– Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar.
Gostje bodo:
- Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
- dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
- dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
- in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
O dilemah glede digitalizacije javne uprave, evropskem denarju zanjo in obveznem šolskem predmetu o informatiki
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in bolj dostopne storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljuje kot eno od ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti obvezen predmet računalništva in informatike? Mnenja o tem sooča voditeljica Maja Derčar.
Gostje:
– Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
– dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
– dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
– Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.
15. september je dan vrnitve Primorske matični domovini v spomin na dan uveljavitve pariške mirovne pogodbe. Z njo so v veliki meri popravili krivično rapalsko mejo, ki je po prvi svetovni vojni 300 tisoč Slovencev odrezala od domovine. Kakšna je Primorska danes, kako živi enoten slovenski kulturni prostor, katerega del so tudi Slovenci, ki so pred 68-imi leti ostali v Italiji? O tem se bo ob današnjem državnem prazniku v Studiu ob 17ih pogovarjala Tjaša Škamperle z gosti.
Minuli konec tedna so zaznamovale trgatve. Te dni že trgajo v vseh treh slovenskih vinorodnih deželah, zato bomo preverili, kakšna bo količinsko in kakovostno letošnja vinska letina. Govorili bomo tudi o odkupnih cenah grozdja in o zaraščanju vinogradniških površin. Se zaradi ugodnega vremena res obeta eden od boljših vinskih letnikov? Toda Slovenije kljub odlični kakovosti naših vin še vedno ni na svetovnem vinskem zemljevidu. Zakaj? V Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Kuhar.
Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se te dni predstavljajo in sklepajo posle slovenski in tuji obrtniki in podjetniki. A kljub izjemno dobri udeležbi zanimanje mladih za številne obrtne poklice upada, zato delodajalci le stežka zadostijo potrebam. Gospodarska kriza in nedostopnost posojil sta otežila tudi vstopanje v svet podjetništva. O tem, kako zanimiv je za mlade svet obrti in podjetništva in kako naklonjeno je novincem na trgu poslovno okolje pri nas, v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
Mediji v javnem interesu in novinarji v službi državljanov. Kako daleč od teh idealov smo v naši podivjani medijski sceni, ki jo pretresajo racionalizacije, odpuščanja, neodgovorna lastništva, pritiski na uredniško in novinarsko neodvisnost? O skrb vzbujajočih razmerah v slovenskem medijskem prostoru v Studiu ob 17-ih s Tatjano Pirc.
V Evropo v zadnjem obdobju prihajajo množice beguncev, predvsem iz Sirije. Zakaj prav zdaj? Se razmere v tej državi in nasploh drugje na Bližnjem vzhodu še poslabšujejo? Evropski voditelji pozivajo članice Evropske unije k solidarnosti in razdelitvi beguncev. Kje pa je arabska solidarnost? Zakaj sirskih beguncev skorajda ni v bogatih državah arabskega zaliva. Več o teh temah v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj: Blaž Ermenc.
Ali je zadeva Patria, ki bo očitno zastarala, za slovensko pravosodje velika sramota, ali pa je končni razplet – torej zastaranje – vendarle dokaz, da pravna država deluje? Bo SDS vnovič zahtevala premislek o legitimnosti zadnjih parlamentarnih volitev? Kaj pa pravosodje? Kdo naj odgovarja – če kdo – zaradi zastaranja procesa vseh procesov? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jolando Lebar.
Medtem ko v nekaterih evropskih državah že gojijo gensko spremenjeno koruzo, je Slovenija v bloku držav, ki pripravljajo zakon o omejevanju ali prepovedi gensko spremenjenih rastlin. Razlog je previdnostni princip glede morebitnih dolgoročnih posledic na zdravje in okolje ter zaščita trajnostnih oblik kmetovanja v naši državi. Večina znanstvenikov nasprotuje nacionalni prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, Evropska komisija pa že ima nov predlog, s katerim želi odločitev preložiti na posamezne države članice. O tem, kako smo pripravljeni kontroverzne gensko spremenjene organizme spustiti na naša polja in na naše krožnike v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec .
Demenca je z vidika javnega zdravstva ena od najdražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo. Tveganje zanjo se s staranjem močno povečuje; v Sloveniji je več kot 32 tisoč bolnikov s to boleznijo, v prihodnjih dvajsetih letih pa se bo število ljudi, ki bolehajo zanjo, podvojilo. Alzheimerjeva bolezen predstavlja več kot 65 odstotkov vseh demenc. September je mesec ozaveščanja o demenci, Ljubljana pa je prav v teh dneh gostiteljica jubilejne, 25-te konference Alzheimer Europe. Oddaja Studio ob 17-ih tokrat o demenci. Pripravlja: Lucija Fatur
Begunska kriza se spreminja v preizkusno testiranje Evrope. Bo evropska ideja solidarnosti in odprtega prostora propadla zaradi strahu in paničnega zapiranja za zidove in žičnate ograje? Smo zmožni v času, ko v svetu potekajo ene najbolj množičnih selitev v zgodovini človeštva, prezreti stereotipe in v beguncih uzreti ljudi? Ljudi, ki niso le težava, ampak lahko Evropi tudi marsikaj ponudijo! O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Slaček.
Kaj vse je šlo narobe na nevrološki kliniki v Ljubljani? Zakaj se je zgodil primer Radan in ali moramo skrb vzbujajočo varnost in kakovost dela z bolniki posplošiti na ves klinični center? Nas je lahko strah ? Danes je poročilo upravnega nadzora postalo uradno, zato legitimni odzivi nanj v Studiu ob 17-ih z voditeljico Heleno Lovinčič.
Vsako novo šolsko leto postavlja pred šolarje in njihove starše nove izzive. Kako se spoprijeti z njimi? Zakaj tarnamo, da so šolarji preobremenjeni s šolskim delom? Kdaj šola postane breme? Kako naj starši motivirajo otroka za šolsko delo? Se ti res preveč vmešavajo v delo učiteljev in jim tako zbijajo avtoriteto? Taka in podobna vprašanja si v teh dneh zastavljajo šolarji, njihovi starši in učitelji. Mi jih bomo našim gostom v torkovem Studiu ob 17-tih na Prvem z voditeljico Natašo Lang.
Drugo največje slovensko mesto je v nedavni preteklosti z Evropsko prestolnico kulture in tudi vstajami pridobilo svojevrstne izkušnje ter se odprlo novim možnostim za prihodnost. Čeprav je finančno odstavljeno in politično apatično, strokovna javnost veliko stavi na moč umetnosti, kulture in intelektualnega potenciala štajerske prestolnice. Kako je leta 2015 živeti v Mariboru, v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Simono Kopinšek.
O podnebnih spremembah, vodi, onesnaževanju okolja, sonaravnem razvoju, pa tudi o ekološkem aktivizmu bodo v pogovoru v živo v stari Ljubljani razmišljali meteorologinja in klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednik Trajnostne akademije Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije dr. Dušan Plut. Pripravlja Marko Golja, nikar ne zamudite!
Na kapitalskih trgih vlada živčnost zaradi upočasnjevanja kitajske gospodarske rasti. Vrednosti, ki jih merijo zlasti azijskih borzni indeksi, se raztapljajo. Nekateri se ob tem spominjajo borznih zdrsov v zloglasnem letu 1987, drugi vlečejo vzporednice z azijsko finančno krizo leta 1997. Odzivi so pretirani, pravijo poznavalci razmer na trgih, ki pa obenem priznavajo, da se v Aziji dogajajo premiki. Kateri so in kakšen je vpliv Kitajske na zahod? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kadrovske, državne, Zoisove, od letos tudi štipendije za deficitarne poklice - odprt razpis za dodelitev teh s tem tednom je povzročil takojšen naval in posledično sesutje spletne strani. Zakaj dodeljevanje štipendij po načelu "kdor prej pride, prej melje"? Še vedno pa ostajajo nepodeljene kadrovske štipendije. Kaj se dogaja na področju štipendiranja, katere vrste štipendij lahko pridobi dijak ali študent, z gosti v Studiu ob 17ih voditeljica Nataša Lang.
Današnji Studio ob 17-ih bo potekal s kmetijsko-živilskega sejma Agra, ki v teh dneh v Gornjo Radgono privablja vse, ki so povezani s kmetijstvom in gozdarstvom. Razvoj kmetijstva temelji na mladih in prav danes je začel teči rok za vlaganje prošenj, ki jih kmetijsko ministrstvo razpisuje za pridobitev nepovratnih sredstev mladim prevzemnikom kmetij. Ob robu kmetijskega sejma se bomo v Studiu ob 17h pogovarjali o možnostih za mlade v kmetijstvu. Voditeljca Jernejka Drolec.
Evropa se spopada z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Kaj pomeni prihod beguncev, zakaj njihove poti vodijo prav v Evropo in ne kam drugam? Je stara celina storila dovolj zanje? Ali pa se je premalo zavzela za vzpostavljanje miru. Morda je begunska kriza prav posledica njene pasivnosti, ko gre za mir v svetu. V Studiu ob 17-ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.
Po lanskem žledu je notranjske gozdove prizadela še hujša nesreča, lubadarji. Ti so se namnožili tako močno, da se poznavalci razmer sprašujejo, ali bodo smrekovi gozdovi kar izginili. Levji delež krivde pripisujejo tudi prepoznemu odzivu pristojnih služb na lansko naravno nesrečo. V Studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec.
Do konca septembra je v javni razpravi predlog smernic za pripravo energetskega načrta. Dokument bo opredelil vire energije v prihodnjih desetletjih. Skrb za planet terja postopno opuščanje fosilnih goriv in preusmerjanje k obnovljivim virom energije. O tem, ali je Slovenija pripravljena na ta prehod, kolikšno ceno bomo plačevali za zeleno energijo in ali bomo ob vsem tem gradili še drugi blok nuklearke, v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
Neveljaven email naslov