Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar.
Gostje bodo:
- Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
- dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
- dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
- in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
O dilemah glede digitalizacije javne uprave, evropskem denarju zanjo in obveznem šolskem predmetu o informatiki
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in bolj dostopne storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljuje kot eno od ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti obvezen predmet računalništva in informatike? Mnenja o tem sooča voditeljica Maja Derčar.
Gostje:
– Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
– dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
– dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
– Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.
4610 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar.
Gostje bodo:
- Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
- dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
- dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
- in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
O dilemah glede digitalizacije javne uprave, evropskem denarju zanjo in obveznem šolskem predmetu o informatiki
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in bolj dostopne storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljuje kot eno od ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti obvezen predmet računalništva in informatike? Mnenja o tem sooča voditeljica Maja Derčar.
Gostje:
– Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo,
– dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
– dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH,
– Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.
Medtem ko v nekaterih evropskih državah že gojijo Gensko spremenjeno koruzo MON 810, je Slovenija v bloku držav, ki pripravljajo zakon o omejevanju ali prepovedi gensko spremenjenih rastlin. Razlog je previdnostni princip glede morebitnih dolgoročnih posledic na zdravje in okolje in zaščita trajnostnih oblik kmetovanja v naši državi. Znanstvena srenja praviloma nasprotuje nacionalni prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin. O tem koliko smo pripravljeni kontroverzne gensko spremenjene organizme spustiti na naša polja in na naše krožnike v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.
Poleg športa lahko Slovence združuje tudi kultura. V tednu ljubiteljske kulture se je zvrstilo tisoč dogodkov, z ljubiteljsko kulturo se v Sloveniji ukvarja več kot 100 tisoč odraslih članov, poustvarja pa jo še več deset tisoč mladih in otrok. Kako je mogoče, da je ta kultura kljub pomanjkanju časa in povečani rabi digitalnih medijev, ki posameznike zapirajo v svoj svet, še vedno tako močna? Kako vpliva na socialno vključenost in duha družbe, se bomo po tednu ljubiteljske kulture vprašali v Studiu ob 17h. Voditelj bo Aleksander Čobec.
Kako naj si sodstvo in tožilstvo povrneta zaupanje in ugled? So upravičeni pritiski dela politike, naj odstopita predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša - zaradi zadeve Patria - in generalni državni tožilec Zvonko Fišer - ker naj bi ravnal korupcijsko -? Danes bodo o tem razpravljali poslanke in poslanci na izredni seji, o morebitni razrešitvi Fišerja bodo odločali člani državnotožilskega sveta. V Studiu ob 17-ih pa bomo govorili o upravičenosti zahtev po lustraciji v pravosodju. Gostje bodo nekdanji pravosodni minister Ivan Bizjak, nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen ter nekdanji vrhovni tožilec, nekaj časa tudi vodja tožilstva, Franc Mazi. Oddajo bo vodila Jolanda Lebar.
Kuba in Združene države Amerike počasi normalizirata odnose. Po zgodovinskem srečanju ameriškega predsednika Baracka Obame in kubanskega voditelja Raula Castra so zdaj na vrsti pogajanja. Kaj to pomeni za to socialistično državo? Bo posledica otoplitve odnosov z ZDA sprememba družbenega sistema ali pa zgolj nekaj reform in večje gospodarsko sodelovanje Kube z Zahodom? Kubanski model se je izčrpal, država nujno potrebuje tuja vlaganja, Kubanci pa pričakujejo spremembe."
Z zakonom o raziskovanju in črpanju ogljikovodikov je hrvaška vlada odprla pot črpanju nafte in plina v hrvaških ozemeljskih vodah. Če se bodo potrdile domneve o bogatih najdiščih energentov, bo pritisk na jadranski akvatorij zelo velik. Ali bodo protesti civilne družbe in obmorskih lokalnih skupnosti ter zadržki sosednjih držav zaustavili interese velikih naftnih družb? Hrvaška je te dni slovenskemu okoljskemu ministrstvu poslala popravljeno gradivo, na podlagi katerega bo Slovenija ta mesec oblikovala svoje končno stališče. Več v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Kirar.
Na Slovenskem se o državljanski vojni in spravi pogovarjamo že več kot četrt stoletja. K besedi so se doslej sicer priglasili številni, vendar se po vsem prelitem črnilu zdi, da se Slovenci danes pravzaprav razumemo slabše, kakor smo se na začetku te debate. Zato je 70 let po koncu druge svetovne vojne morda čas, da nam to problematiko na novo pomagajo osvetliti mladi, zlasti intelektualci. Bodo o tem najbolj travmatičnem obdobju naše zgodovine končno vsaj oni zmogli govoriti brez pretiranega gneva ali vneme? Prisluhnite izmenjavi njihovih mnenj v ponedeljkovem Studiu ob 17ih z voditeljem Goranom Deklevo.
Slovenija je dobila prvo strategijo upravljanja kapitalskih naložb države. Polovica podjetij od 90-ih, ki jih ima še v lasti, je portfeljskih. V teh bo država kot lastnica zasledovala zgolj donos. Polovica podjetij pa je strateških in pomembnih, v njih bo zasledovala tudi druge cilje, denimo razvojne. So usmeritve prave? Kako vsebino strategije vidijo ekonomisti ter poznavalci energetike, zavarovalništva in turizma? Bodo poslovni rezultati državnih družb boljši? O vsem tem v S17 z voditeljico Simeono Rogelj.
Avstrijska državna pogodba je dolgoročno ukrojila usodo slovenski narodnostni skupnosti. Šestdeset let od podpisa pogodbe se zastavlja še veliko vprašanj. Ne samo o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju 7. člena te pogodbe, temveč tudi o notifikaciji in vlogi Slovenije v tem procesu. Odgovore smo poiskali med koroškimi in štajerskimi Slovenci. V Studiu ob 17ih z voditeljem Lojzetom Kosom.
Sindikati skušajo s spremembo zakona o minimalni plači nekoliko izboljšati položaj delavcev, ki dobivajo dobrih 600 evrov mesečno, čeprav delajo tudi v manj ugodnem delovnem času. Ogorčenje delodajalcev je veliko. Nekateri se bojijo, da bodo stroški previsoki, da bodo morali krčiti obseg dejavnosti in da se bodo delovna mesta izgubljala. Kaj bi v resnici prinesla sprememba zakona, bomo skušali ugotoviti v današnjem Studiu ob 17-ih, v katerem bomo poleg socialnih partnerjev gostili tudi strokovnjaka za ekonomske in socialne vede.
Prebivalci, lokalni veljaki in zdravstveni delavci se zaskrbljeno odzivajo na predlagane spremembe sistema nujne medicinske pomoči. Pri tem ne verjamejo ministrici, ki zagotavlja, da bosta dostopnost in varnost zdravstvene oskrbe za vse po novem enakopravnejši, hitrejši in boljši, saj nameravajo uvesti nove urgentne in satelitske centre ter sodobnejša reševalna vozila in dispečerske centre. Na ministrico naslavljajo peticije in grozijo z ustavno presojo. V današnjem Studiu ob 17-ih bomo predstavili najbolj izstopajoča odprta vprašanja. Vabljeni k poslušanju.
Danes naj bi vendarle našli rešitev za financiranje dejavnosti Hiše hospic, ki edina pri nas skrbi za umirajoče. Potem ko ji je zmanjkalo sredstev, je napovedala zaprtje vrat, saj ji ni uspel dogovor z ministrstvom za zdravje. Kakšna bi bila rešitev in kako je pri nas sploh urejena paliativna oskrba, o tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep.
Mesto Kumanovo na severu Makedonije je ta konec tedna pretreslo silovito nasilje med varnostnimi silami in oboroženo albansko skupino. Ubitih je bilo 14 teroristov in osem policistov. V Makedonij že dlje časa traja politična kriza, približevanje evroatlantskim povezavam je popolnoma obstalo. Se lahko zdaj ponovi še medetnično nasilje? Več o zaostrenih razmerah v Makedoniji v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Blažem Ermencem.
Kakšna bo nova britanska vlada? Raziskave javnega mnenja so napovedovale izjemno izenačen boj konservativcev in laburistov. Glavne teme kampanje so bile davčna, zdravstvena in migracijska politika; druge evropske države pa zanima predvsem evropska politika Londona. Bodo na Otoku imeli napovedani referendum o nadaljnjem članstvu v Uniji? Več v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Smo po 70-ih letih kaj bolj povezani kot po največji svetovni moriji, ki je zahtevala 70 milijonov življenj, razbila cele narode, a jih tudi povezala? Kaže, da ne. Udeležba na spominskih slovesnostih je adut v rokah dnevnih politik, zmaga v drugi svetovni vojni pa pri nekaterih vzbuja občutek, da jo morajo opravičevati. Zakaj? Čeprav pogosto mislimo, da smo Slovenci v tem pogledu edinstveni, še zdaleč ni tako. Kako dogajanje v minulih sedemdesetih letih vpliva na današnji trenutek? O tem v Studiu ob 17h z Andrejem Stoparjem.
Čez mesec dni se bodo skozi predor Markovec zapeljali prvi avtomobili. Obalna cesta bi lahko bila zaradi tega manj obremenjena in namenjena turizmu, saj bi promet med Koprom in Izolo lahko preusmerili skozi dvocevni predor. A če bodo vozniki morali imeti vinjeto, kot je pred nedavnim sporočilo prometno ministrstvo, utegnejo načrti za razvoj 4-kilometrske plaže, namenjene turizmu, pasti v vodo. Kakšni so načrti in kaj bo z obalnim pasom, o tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Tjašo Škamperle.
Evropska komisija vnovič opozarja Slovenijo zaradi nespoštovanja njene lastne oziroma evropske okoljske zakonodaje. Tokrat je naša država na evropskem sodišču zaradi neurejenih odlagališč na Celjskem in sicer v Bukovžlaku in v Lovrencu na Dravskem polju. Grozijo nam visoke kazni, pa tudi nevarnost za pitno vodo in okolje. Nas potihem zastrupljajo in ubijajo? Se bo ista zgodba ponovila še v Šmartnem pri Litiji? V Studiju ob 17ih z voditeljico Karmen Štrancar Rajevec.
V Sloveniji v zadnjem času narašča število stečajev. Nekateri med njimi trajajo tudi več kot dvajset let, upniki pa še vedno čakajo na poplačilo terjatev. Zakaj so stečajni postopki tako dolgotrajni, se morda začenjajo prepozno, so stečajni upravitelji res preobremenjeni? Kakšne spremembe bo prinesla sindikalna pobuda o prednostnem poplačilu delavcev in kaj bi to pomenilo za ostale upnike? V Studiu ob sedemnajstih pa tudi o zaposlitvenih možnostih delavcev, ki ob stečaju ostanejo brez dela.
Ob prazniku dela bomo v Studiu ob 17ih govorili o velikih spremembah na trgu dela, ki so jih zaznamovale prekarne, torej negotove oblike dela. Dobili smo nov družbeni razred, prekariat. Je država blaginje pozabljena? Kje na tej poti je sindikat in ne nazadnje – je morda sposoben speljati prevrat za nov družbeni red? O vsem tem z voditeljico Alenko Terlep.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Nepal žaluje. Potres, ki je prizadel skoraj 31-milijonski Nepal, vse bolj kaže svoje pogubne posledice. Stiska in nezadovoljstvo ljudi sta vse večji, oblasti v Katmanduju se s krizo ne soočajo uspešno in država je popolnoma odvisna od zunanje pomoči. Najaktivnejši sta v tem trenutku veliki nepalski sosedi Kitajska in Indija, pa tudi svet ne opazuje tragedije v Himalaji križem rok. Se odziva dovolj hitro? Kakšen je pravzaprav ustrezen odziv? Kakšen je v tem mozaiku pomoči slovenski prispevek? O tem v Studiu ob 17-ih, ki ga pripravlja Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov