Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal.
Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica.
Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.
Tokratni nagrajenci so pomembno zaznamovali zborovsko in operno glasbo, jezikovno kulturo in književnost, vizualno umetnost in animirane filme
V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal.
Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na Danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa so z nagrado Prešernovega sklada izkazali čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica.
Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.
4539 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal.
Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica.
Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.
Tokratni nagrajenci so pomembno zaznamovali zborovsko in operno glasbo, jezikovno kulturo in književnost, vizualno umetnost in animirane filme
V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal.
Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na Danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa so z nagrado Prešernovega sklada izkazali čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica.
Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.
Potem ko je po stečaju Športnega centra Pohorje kazalo, da bodo žičniške naprave na Pohorju to zimsko sezono obstale, so Štajerci tik pred zdajci našli rešitev. Škarje in platno turistične zimske ponudbe prevzemata občinsko javno podjetje Marprom, ki bo upravljalo žičniški del, in družba Terme Maribor, ki je prevzela hotelski del propadlega Športnega centra Pohorje. O tem, kako bodo rezali smučarsko pogačo te sezone na Pohorju, s čigavim denarjem in za kolikšno ceno ter kaj bodo imeli od nje turistični ponudniki, predvsem pa obiskovalci, podrobneje v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Katarina Klep-Černejšek.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Predlog o uvedbi trošarin na sladke brezalkoholne pijače je vzbudil na eni strani veliko odobravanje splošne javnosti, na drugi pa izrazito nasprotovanje industrije. Posebno mlada generacija zaužije ogromne količine sladkih pijač in s tem pretirano količino sladkorja, ki povzroča debelost, sladkorno bolezen in s tem povezane še druge zdravstvene težave. Kako poguben je lahko takšen davek za industrijo brezalkoholnih pijač, kam bodo usmerili tako pobrani denar in ali bomo s tem res odpravili debelost mladostnikov? O vsem tem v S17 z voditeljico Jernejko Drolec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
3 leta po smrti dolgoletnega libijskega diktatorja Moamerja el Gadafija in razglasitvi demokracije se Libijci namesto z razvojem demokratičnih ustanov in cvetočim naftnim poslovanjem ukvarjajo z razpadanjem države, vladavino oboroženih milic in grožnjo islamističnih skrajnežev. Kaj je šlo narobe? Kateri interesi se križajo v Libiji? In kako nestabilnost v tej severnoafriški državi vpliva na celotno regijo? Več o aktualnih dogodkih v Libiji in njeni okolici v današnjem Studiu ob 17-ih.
Slovenijo je letos prizadelo več poplav, lani vročinski val. Kaj se dogaja z vremenom? So to že škodljive posledice podnebnih sprememb? Slovenija je zaradi svojih zemljepisnih danosti zelo ranljiva in ji skrajni vremenski pojavi povzročajo veliko škode. Po drugi strani pa bistveno premalo vlagamo v ukrepe, ki bi ublažili njihove učinke. V preteklosti smo podcenjevali učinke podnebnih sprememb, ki se verjetno kažejo prav v neobičajnih vremenskih vzorcih.V današnjem studiu ob 17ih z Tomažem Gerdenom.
Reforma študentskega dela je vnovič predmet pogajanj med vlado in Študentsko organizacijo. Po novem bodo dijaki in študenti od svojega neto zaslužka plačevali prispevek za pokojninsko zavarovanje, cena njihovega dela na uro ne bo smela biti nižja od štirih evrov in pol bruto in imeli bodo javno priznane delovne izkušnje. Te rešitve podpirata obe strani; razhajata pa se pri vprašanju, v kolikšni meri obdavčiti študentsko delo, da bo še naprej konkurenčno drugim oblikam dela ali da ne bo še naprej odžiralo rednih zaposlitev mladim. O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z Natašo Lang.
Včasih smo imeli poplave na 10 let, potem vsako leto, zdaj se soočamo z več nesrečami na leto. Poplave so sicer normalne za kraško območje, toda te dni se težave stopnjujejo in pojavili so se tudi številni kraški izviri. Kakšne so poplave na Krasu in kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Je krivo preobilno deževje, neočiščeni vodotoki ali preprosto dejstvo, da voda nima več kam, saj v pretirani urbanizaciji ne puščamo prostih poplavnih površin? Bo po poplavah ostala onesnažena zemlja, morda celo podtalnica? O poplavni varnosti v tokratnem studiu ob 17-ih z voditeljico Alenko Terlep.
Slovenija že vrsto let izgublja gospodarsko konkurenčnost. Med krivci najdemo vodstva podjetij, zlasti tistih v državni lasti, v katerih svoje interese uveljavlja politika. Obstajajo tudi izjeme, država jih nagrajuje s priznanji za poslovno odličnost. V Evropi po modelih odličnosti deluje približno 30 tisoč organizacij. Zakaj ne bi slovenska vlada podjetij v državni lasti prisilila ali vsaj spodbudila k uporabi načel kakovosti in odličnosti? Začeti bi morala pri Slovenskem državnem holdingu. O upravljanju državnih podjetij, njihovem prestrukturiranju in doseganju višje ravni poslovanja bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Voditeljica Maja Derčar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kritiki Evropske unije trdijo, da članice nimajo več polne suverenosti na številnih področjih. Naše sosede, ki jo najmanj poznamo, Madžarske, ni niti med velikimi niti med starimi članicami. A politika Viktorja Orbana ne kaže na to, da bi madžarskega premiera domnevno pomanjkanje suverenosti pretirano oviralo. Nasprotno, številne poteze so videti prav sporne, Unija pa kot da je brez moči. Kako razumeti sodobno Madžarsko? O tem v Studiu ob 17h z Andrejem Stoparjem na prvem programu.
Med letoma 2008 in 2012 se je v Sloveniji stopnja tveganja revščine otrok povečala za 15 odstotkov, to pomeni, da je v tem obdobju pod prag revščine zdrsnilo še 7 tisoč otrok. Kako preprečiti negativne trende, kako otrokom zagotoviti kakovostno življenje in kako bodo na podobo revščine vplivali dodatni varčevalni ukrepi v državi? O tem in še drugih vprašanjih, povezanih s tem, v današnjem studiu ob 17h.
Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in knjižni jezik, v osnovi pa predstavlja gibanje za prenovo Cerkve, ki ga je v začetku 16. stoletja sprožil Martin Luter. Letos še posebej odmeva 450. obletnica izida Cerkovne ordninge Primoža Trubarja ter 430. obletnica Dalmatinovega prevoda celotnega Svetega pisma. O pomenu protestantizma za slovensko narodno identiteto bo beseda tekla tudi v današnjem Studio ob 17-ih.
Presežki hrane so velika težava razvitega sveta, ki zavrže kar tretjino proizvedene hrane, to je skoraj 1,3 milijarde ton. V Sloveniji po grobih ocenah zavržemo vsako leto 82 kilogramov hrane na prebivalca, kar je občutno preveč. Srednjeročni cilj EU je zmanjšati količino zavržene hrane na 1/3 dozdajšnjih zavržkov, Slovenija pa cilja na nacionalni ravni še nima. O tem, koliko se s to težavo ukvarjajo država in podjetja ter kako lahko s pametnimi nakupi količino zavržene hrane zmanjšamo posamezniki, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.
Nedavne poplave so znova povzročile velikansko škodo na javnih in zasebnih stavbah, na infrastrukturnih objektih ter na obdelovalnih in drugih površinah. V današnjem Studiu ob 17-ih bomo zato govorili o vzrokih in posledicah poplav na infrastrukturnih objektih, o odpravi škode in o strategiji poplavne varnosti. Oddajo pripravlja Milan Trobič. Vabljeni k poslušanju.
V tednu, ko šolarji uživajo v krompirjevih počitnicah in morda skupaj s starši polnijo turistične zmogljivosti doma in v tujini, je slovenski turizem tema, ki ne dopušča počitniške lahkotnosti. Turistični delavci že nekaj let opozarjajo, da je panoga kljub rekordnim obiskom v izgubi. Letos je številnim zaslužek odneslo nestanovitno vreme, vse več pa je tudi opozoril o neustrezni promociji naše dežele, o prenizkih turističnih taksah pa tudi o slovenskih hotelih, ki pogrešajo prave lastnike in evropsko storitveno raven, saj za njo zaostajajo za več 10 let. Ali je tarnanje nad poletno sezono res upravičeno, so domači hoteli res v tako slabi kondiciji in ali se nam obeta nov model turističnih taks? O tem med drugim v tokratnem Studiu ob 17-ih na Prvem programu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov