Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal.
Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica.
Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.
Tokratni nagrajenci so pomembno zaznamovali zborovsko in operno glasbo, jezikovno kulturo in književnost, vizualno umetnost in animirane filme
V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal.
Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na Danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa so z nagrado Prešernovega sklada izkazali čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica.
Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.
4539 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal.
Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica.
Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.
Tokratni nagrajenci so pomembno zaznamovali zborovsko in operno glasbo, jezikovno kulturo in književnost, vizualno umetnost in animirane filme
V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal.
Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na Danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa so z nagrado Prešernovega sklada izkazali čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica.
Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pred vrati je najbolj množična tekaška prireditev pri nas: Ljubljanski maraton. Teče vsako leto več odraslih Slovencev. Kaj pa otroci in mladostniki? Ponudba raznolikih športnih dejavnosti zanje je sicer ogromna, na drugi strani pa vzbujajo skrbi podatki o pešajočih gibalnih sposobnostih naših zanamcev. Kateri so razlogi za to in kako mladostnike navdušiti za zdravo življenje - o tem v današnjem Studiu ob 17h z Uršulo Majcen.
Evropska unija in Združene države Amerike želijo ustvariti največje prostotrgovinsko območje na svetu z več kot milijardo porabnikov. Trgovinski sporazum s kratico TTIP bo prinesel koristi na obeh straneh Atlantika - tako zagovornik. Kritiki oziroma nasprotniki pa svarijo pred krepitvijo moči velikih korporacij ter znižanjem okoljskih, zdravstvenih in socialnih standardov v Evropi. Pogajanja so težavna, saj so v ozadju vplivne interesne skupine na obeh straneh. Več v Studiu ob 17h z voditeljico Sandro Brankovič Brecl.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kazensko preganjanje novinarjev narašča. V Društvu novinarjev opozarjajo, da to ni le ogrožanje novinarske svobode, temeljev demokracije … … poudarja predsednik društva Matija Stepišnik. Kako se lahko novinarji uprejo tem pritiskom in kako verodostojno je danes novinarstvo, v tokratnem Studiu ob 17- tih z voditeljico Nataša Lang.
Pred drugim krogom volitev, ko bo v nedeljo dobila župane še četrtina občin, je snubljenje volilnih upravičencev na vrhuncu. V današnjem Studiu ob 17-ih pripravljamo soočenje v treh mestnih občinah. Pomerili se bodo kandidati za župane Kranja, Murske Sobote in Nove Gorice.
Bodo včerajšnje volitve v Bosni in Hercegovini, na katerih je nastopilo kar 65 političnih strank, prinesle spremembe in se bo končalo poglabljanje brezna med narodi in entitetami? Bosna in Hercegovina ima zaradi daytonskega mirovnega sporazuma verjetno najbolj zapleten politični sistem v Evropi. Širša politična srenja pa ob volitvah vsakič upa, da bodo na oblast prišli politiki, ki jim bo več do vstopa države v Evropsko unijo kot do ozkih nacionalističnih interesov. A zdi se, da je evropski vlak za nekaj časa odpeljal in da so mogoči drugačni scenariji. O tem bomo govorili v studiu ob 17-ih, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj …
V današnjem Studiu ob 17-ih bomo govorili o skorajda dramatični zgodbi izbire komisarke, ki veliko pove tudi o notranje-političnih razprtijah v Sloveniji in o prvih večjih preizkušnjah v koaliciji. Komu neuspeh slovenske kandidatke najbolj škodi? Bratuškova bi imela v Evropski komisiji pomemben resor in podpredsedniški položaj. Ali bo to mesto dobil tudi novi slovenski kandidat oziroma kandidatka? Bo Evropska komisija ob vseh zapletih lahko začela delovati v začetku novembra? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Špelo Novak.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Prvi krog lokalnih volitev, šestih po vrsti, je za nami. Katere občine že imajo nove župane, v katerih izmed 212-ih občin je zmaga presenečenje, kateri kandidati bodo prepričevali volivce še slaba dva tedna, kje župani zaradi sestave mestnih svetov ne bodo imeli lahkega dela? Naši dopisniki vas bodo o vseh novostih obvestili v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V današnjem predvolilnem soočenju se bodo pomerili kandidati za župana mesta Ljubljane. Bo med 12-imi kandidati spet najboljši aktualni župan, nad katerim je breme ovadb in obtožnic? Kaj ponujajo županski kandidati? POSNETEK NER 024 Soočenje kandidatov za župana Ljubljane v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.
V današnjem Studiu ob sedemnajstih bomo gostili predstavnike štirih opozicijskih strank. Med drugim bomo skušali izvedeti, kako zelo mavrična opozicija vidi začetek delovanja nove vlade, koliko bo pripravljena pomagati pri izzivih prihodnosti, pa tudi, ali je sodelovanje z vlado kot tudi medsebojno usklajevanje v opoziciji sploh mogoče. O aktualnih političnih vprašanjih z opozicijo in voditeljem Tomažem Celestino
Neveljaven email naslov