Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
- Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert,
- Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in
- prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
(Kdaj) se bo agresija prek kibernetskega prostora prelila k nam?
Vojna v Ukrajini ne poteka le v fizičnem, ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in na kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
– Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT,
– Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan,
– prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
- Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert,
- Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in
- prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
(Kdaj) se bo agresija prek kibernetskega prostora prelila k nam?
Vojna v Ukrajini ne poteka le v fizičnem, ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in na kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
– Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT,
– Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan,
– prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
Kampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve so pripravili? Katere vrednote in kakšne politike bodo postavili v ospredje? Koga bi še vključili v upravljanje države in kako? O vsem tem na Prvem v nizu petih predvolilnih soočenj na Radiu Slovenija. V velikem studiu Radia Slovenija se prvič soočajo predsedniki strank oziroma list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Pod vodstvom Špele Novak in Tomaža Celestine in z neposrednim videoprenosom na spletni strani Prvega.
Kako bo Evropska centralna banka ukrepala zoper vse bolj vrtoglavo inflacijo? Bo še letos zvišala temeljno obrestno mero, kot je bilo pričakovano, ali pa bo to preprečila negotovost, povezana z rusko-ukrajinsko vojno? Kako poteka konsolidacija na slovenskem bančnem trgu, bomo v kratkem priče še kakšnemu prevzemu? V kakšni kapitalski kondiciji so ta hip slovenske banke in kaj bo z zakonoma o švicarskih frankih in bančnih razlaščencih, ki sta obtičala na Ustavnem sodišču? O vsem tem Urška Jereb v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.
Kakšno strokovno obravnavo potrebujejo otroci in mladostniki z avtizmom in kdaj bodo učenci z avtizmom dobili v šolah spremljevalce? Kako je poskrbljeno za odrasle z avtizmom tudi na področju zaposlovanja? Zakaj še vedno nimamo dnevnih centrov za osebe z avtizmom? Je naša družba dovolj odprta, da odrasli z avtizmom najdejo okolje, v katerem se lahko izraziljo? Na ta in druga vprašanja ob prihajajočem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, drugem aprilu, iščemo odgovore z voditeljico Petro Medved in gosti. Gostje: - dr. Natalija Vovk – Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - Sabina Korošec Zavšek, predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, - Inge Zorec, predsednica Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke Maribor in mama sina z avtizmom, - Patricija Lovišček, direktorica zasebnega zavoda Modri december, strokovni vodja in mama mladostnika z avtizmom.
Ta teden smo vstopili v drugi mesec surove, rušilne vojne v Ukrajini. Milijonom žensk in otrok so se na begu z domov vsak dan pridruževali novi in novi. Poslušali smo grožnje s kemičnimi in celo jedrskimi napadi in na drugi strani očitke o ruskih vojnih zločinih. Hkrati je bil to tudi teden intenzivnih srečanj na najvišji ravni. Ocenili bomo odločitve glede krepitve Natovih sil na vzhodu zavezništva ter dogovore Evropske unije o dodatnem pritisku na Rusijo in lastni obrambni viziji. Z direktorji smo se pogovarjali o stiski, ki jo tudi zaradi te nesmiselne vojne občutijo naša podjetja, s političnim analitikom pa o začetku domače predvolilne kampanje – ključnih temah in ravni politične kulture. Na koncu pa tudi utrinki s praznika pod Poncami. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Škrljem.
Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njene posledice dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a ostaja v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji nudila obvoda mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to bodo teme razprav voditeljev, med njimi bo tudi predsednik ZDA Joe Biden. O tem voditelj Luka Robida in gostje: - dr. Maja Garb, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, - dr. Andreja Pegan, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem, - Mirko Cigler, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik, - Jernej Müller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost? O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na globalnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti : - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano; - Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; - Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice SLO; - Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta.
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov? O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje: - dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti, - dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije - in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Napoved: Bolj in bolj surovi posnetki so tudi v tem tednu prihajali iz Ukrajine. Izjave svetovnih politikov so vse bolj pogosto vključevale oznake vojni zločini in vojni zločinec. Po eni strani toča izstrelkov nad ukrajinskimi mesti po drugi brez vojaškega napredka, a tudi brez kompromisa za prekinitev ognja. Komentiramo spremembe v slovenski vojski v odziv na vojno in odzive energetikov na zaplete z dobavami in cenami. Pretresamo tudi sporne predloge predpisov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, nastale v senci vojne. Kritični pregled tedna s Katjo Arhar.
Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji. Predstavljamo tusi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.
Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: - Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana, - dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, - dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja.
Poročanje o pripravljenosti vojske je tokrat sovpadlo z rusko agresijo na Ukrajino. Čeprav Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je jasno, da so se politične in varnostne razmere spremenile v tolikšni meri, da je na mestu vprašanje, ali so vojaški nakupi, ki so v teku, še vedno potrebni in ali ne bi bilo bolje predvolilni čas izkoristiti za razpravo in iskanje širokega konsenza o naših pogledih na varnostna vprašanja in evropski obrambni sistem in o tem, kam v skladu s tem investirati. O tem voditelj Robert Škrjanc s ključnimi odločevalci. Gostje: - generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, - Matej Tonin, minister za obrambo, - Boštjan Šefic, svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost, - dr. Jelena Juvan, predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede.
Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji - prevozniki blaga po železnici in cesti, ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle. Gostje: - Matjaž Kranjc, Slovenske železnice - Infrastruktura, - Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor, - Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo, - Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge. Predstavljamo pa tudi dve stališči v posnetih izjavah: - Rok Svetek, AdriaKombi, - Jadran Bajec, Projektni svet za civilni nadzor projekta drugi tir.
Vstopili smo v tretji teden vojne v Ukrajini. Nesmiselne, kaotične, brezizhodne. S porušenimi porodnišnicami, napadenimi humanitarnimi koridorji in tveganimi ravnanji v nekdanji nuklearki. Sprašujemo se, ali so izmučeno ukrajinsko vodstvo bolj razočarali brezplodni diplomatski pogovori z agresorjem ali neusmiljena realnost evropskih voditeljev glede prošnje za članstvo v Uniji. V Versaillesu so ti iskali predvsem poti za večjo neodvisnost Evrope na obrambnem in energetskem področju. Posledice čuti tudi Slovenija, v oddaji med drugim komentiramo vrste pred bencinskimi servisi in sredino stavko v šolstvu. V kritičnem pregledu tedna z Alenko Terlep pa tudi o smučarskem prazniku na Vitrancu, kjer končno spet pričakujejo tudi gledalce.
Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti: dr. Jure Požgan, FDV Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve
Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna. O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki - Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, - Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, - Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot milijon in pol ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Nataša Potočnik, direktorica Direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve, - Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, - Franci Zlatar, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji.
Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu: - Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, - Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, - Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije. Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Za nami je tesnoben teden pod grozljivimi in sramotnimi oblaki vojne na evropskih tleh. Ruske granate so deževale na ukrajinska mesta. Milijon žensk in otrok so pognale z domov, Evropska unija jih za zdaj sprejema z odprtimi rokami. Šokirana nad teptanjem temeljnih mednarodnopravnih načel in človečnosti je privolila v tektonske premike v svojih politikah, med drugim v financiranje oboroževanja. Ocenjujemo gospodarsko škodo – tudi pri nas - in žrtve na področju okolja zaradi zagotavljanja energetske oskrbe. Preverjamo, kako smo doma pripravljeni na večje število ukrajinskih beguncev. Kritični pregled tedna tokrat z Majo Derčar.
V Pekingu bo v petek znova zagorel olimpijski ogenj, tokrat za začetek paraolimpijskih iger. Parašportniki se tja odpravljajo pod vtisom pred dobrim tednom končanih 24. zimskih olimpijskih iger, na katerih je Slovenija osvojila 7 odličij. Ob organizacijskih vidikih iger v Pekingu ter prihodnosti olimpijskega gibanja pod drobnogled postavljamo dve tradicionalno zelo uspešni slovenski športni panogi, alpsko smučanje in smučarski skoki. Gostje voditelja Aljaža Golčerja bodo vodja panoge za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije Miha Verdnik ter reporterja športnega uredništva Radia Slovenija na ZOI v Pekingu Igor Tominec in Dare Rupar.
Neveljaven email naslov