Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
- Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert,
- Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in
- prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
(Kdaj) se bo agresija prek kibernetskega prostora prelila k nam?
Vojna v Ukrajini ne poteka le v fizičnem, ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in na kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
– Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT,
– Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan,
– prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
- Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert,
- Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in
- prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
(Kdaj) se bo agresija prek kibernetskega prostora prelila k nam?
Vojna v Ukrajini ne poteka le v fizičnem, ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in na kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
– Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT,
– Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan,
– prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
Kateri bodo poklici prihodnosti? Kakšna znanja in veščine naj šola zagotovi mladim, ki se od včeraj lahko vpisujejo v fakultetne in druge študijske programe? Na večer pred informativnimi dnevi za bodoče dijake in študente bo Nataša Lang v Studiu ob sedemnajstih predstavila dva pogleda: po enem se morajo šole prilagajati prihodnjim potrebam na trgu dela, po drugem morajo izoblikovati avtonomne posameznike, da bodo oni prilagodili trg dela in druge sisteme potrebam človeka in skupnosti. Se zdaj šole samo privlačno promovirajo ali so tudi v resnici pravi odgovor na izzive družbe in posameznika? Gostje: – dr. Sabina Žnidaršič Žagar iz Kariernega centra Univerze v Ljubljani, – Andreja Sever, Gospodarska zbornica – predsednik Študentske organizacije Klemen Peran.
Internet je dostopen kjer koli in kadar koli, pametne naprave pa skupaj z velikanskimi paketi prenosa podatkov omogočajo nepretrgano povezljivost. Javno se je zlilo z zasebnim, anonimnosti ni več. Ob dnevu varne rabe interneta je točka ozaveščanja safe.si včeraj začela kampanjo, s katero želijo starše opozoriti na pretirano rabo mobilnih telefonov in svetovati o varnosti na internetu in digitalnih napravah pri predšolskih otrocih. Kakšni so prednosti, slabosti, nevarnosti in izzivi sodobnega digitaliziranega vsakdanjega življenja? Kako varno uporabljati internet in kako tega naučiti otroke in mladostnike? O tem se je Urška Henigman pogovarjala z gosti v oddaji Intelekta, daljša različica pogovora pa bo na sporedu v tokratnem Studiu ob 17.00. Sogovorniki bodo: - antropolog doc. dr. Dan Podjed iz ZRC SAZU, - dr. med., specialistka pediatrije in specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine Tina Bregant in - Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru FDV Univerze v Ljubljani.
Vprašanj o evtanaziji se marsikdo ustraši, saj zahtevajo intimni premislek in osebno opredelitev do svoje lastne smrti. Dejstvo je, da je evtanazija v Sloveniji prepovedana in da ji zdravniška združenja uradno nasprotujejo. Peticijo za pravno ureditev evtanazije pa je na pobudo Društva Srebrna nit podpisalo že približno pet tisoč ljudi, med njimi tudi številni zdravstveni delavci. Širša stroka enotnega odgovora nima. O dilemah, povezanih z evtanazijo, in o pravnih ter etičnih vidikih ter ureditvah v nekaterih drugih državah, v Studiu ob 17.00 z Martino Černe. Gostje: dr. Andrej Pleterski, dr. Matjaž Zwitter, dr. Igor Pribac, dr. Borut Ošlaj.
Po podelitvi oskarjev analiziramo nagrajene filme in ustvarjalce, ustavljamo se tudi pri tistih, ki jih je akademija letos izpustila. Oskarji so institucija, ki ima nad filmskimi nagradami neizpodbitno medijsko in gospodarsko prevlado – toda kako pomembni so pravzaprav za naš prostor? Lotevamo se tudi drugih nagrad – od tistih, ki jih podeljuje evropska filmska akademija, do domačih vesen. O vsem tem voditeljica Tina Poglajen in gosta – filmska kritika Ana Jurc in Žiga Brdnik.
Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji tik pred tradicionalno podelitvijo Prešernovih nagrad na predvečer kulturnega praznika imajo besedo ti ustvarjalci, ki so bodisi s svojim življenjskim delom ali pa z vrhunskimi dosežki zadnjih let zaznamovali slovensko kulturo. Najvišji priznanji, nagradi za življenjsko delo, prejemata fotograf Stojan Kerbler, osrednja osebnost slovenske fotografije, ter koreograf in plesalec Milko Šparemblek, pri enaindevetdesetih letih najstarejši še aktivni koreograf na svetu. Nagrade Prešernovega sklada za dosežke v zadnjih letih prejemajo filmski režiser Rok Biček, kostumograf Alan Hranitelj, dramska igralka Nina Ivanišin, akordeoníst Luka Juhart, prevajalka Suzana Koncut in oblikovalec Nejc Prah.
Kakšne so razmere v domovih za starejše? Zaposleni v domovih za starejše izgorevajo, premalo jih je, saj kadrovskih normativov niso posodobili že več kot desetletje. V tem času so se domovi spremenili v največje negovalne bolnišnice, kjer oskrbovanci potrebujejo več zdravstvene nege, toda dobijo je le do dvanajst minut na dan. So zato res celo lačni tisti, ki potrebujejo pomoč pri hranjenju? Ali nekaterim res ne zagotovijo nege, ki jo plačujejo? O razmerah v teh domovih Alenka Terlep z gosti: - Mojca Pršina, v. d. generalna direktorica direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Milena Končina, podpredsednica združenja direktorjev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica doma upokojencev Vrhnika, - Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje, ki je letos prejel posebno nagrado za izstopajoče kakovostno in strokovno delo na področju socialnega varstva v zadnjih petih letih, - Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit – Združenje za dostojno starost.
Širjenje koronavirusa dobiva vse večje razsežnosti. Ne le za zdravje ljudi, vse bolj vpliva tudi na gospodarstvo, Kitajsko pa potiska v vse večjo mednarodno izolacijo. Kako močno bomo virus čutili v Sloveniji, kako vpliva na življenje in posel tako na Kitajskem kot drugod po svetu? Je odziv pristojnih ustrezen in ne nazadnje: kakšne bodo posledice najnovejše epidemije? O vsem tem z voditeljico Snežano Ilijaš in gosti Studia ob sedemnajstih.
Blago in storitve bi bilo treba že pred petimi leti ustrezno zakonsko prilagoditi invalidom, do konca tega leta bodo morali biti zanje dostopni vsi avtobusni prevozi, do 2025 pa tudi prevozi v železniškem prometu in vsi objekti v javni rabi, tudi že zgrajeni. V oddaji z voditeljico Petro Medved opozarjamo na težave, s katerimi se senzorno in gibalno ovirani spopadajo pri dostopnosti prostora in prometa ter ocenjujemo, kaj je že narejenega na tem področju in kaj je treba še urediti. Gostje: - krajinska arhitektka iz Zavoda Dostop doktorica Andreja Zapušek Černe, - predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borut Sever, - predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec, - mag. Roman Rener iz Geodetskega inštituta Slovenije in - arhitekt Marko Tul iz Zveze paraplegikov Slovenije.
Združeno Kraljestvo in Evropska unija sta stopila v obdobje, v katerem bosta skušala doreči, kakšni bodo njuni odnosi v prihodnje. Pogajalci bodo prednost dali trgovinskim in gospodarskim odnosom. Časa ni veliko, neuspeh pogajalskih skupin pa bi v skrajni fazi še vedno lahko vodil v trdi brexit. V oddaji podrobno o spremembah, ki jih bomo občutili v vsakdanjem življenju, in o prihodnjih odnosih 27-erice z Otokom. Luka Robida je v studio povabil Davida Brozino z ministrstva za zunanje zadeve, dr. Črta Kostevca z ekonomske fakultete ter dr. Majo Bučar s fakultete za družbene vede.
Po objavi odločitve Sodišča Evropske unije o utemeljenosti slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z neuresničevanjem arbitražnega sporazuma bomo v Studiu ob sedemnajstih govorili o tem, kako naprej. Ali bo arbitražna razsodba, ki je Hrvaška ne priznava, lahko uresničena? Pa tudi, kaj v odnose med državama prinaša izvolitev novega hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ki bo svojo funkcijo prevzel prihodnji mesec.
Kaj bo z bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo, kajti država (še vedno) ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika. Gostje: - Jure Leben, vodja projekta Bežigrajski športni park - arhitekta Janez Koželj in Andrej Hrausky - Silvester Gaberšček, vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo - generalni konservator dr. Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Razpis za srednješolske programe je objavljen. Kakšno znanje in izkušnje si lahko obetajo prihodnji dijaki? V mednarodni raziskavi PISA so slovenski 15-letniki pokazali boljšo bralno, matematično in naravoslovno pismenost od povprečja v OECD, a trendi še vedno niso zadovoljivi. Povprečni dosežki slovenske mladine se rahlo, a nenehno slabšajo; bolj izrazite kot drugod so razlike glede na spol, priseljensko in socialno ozadje; slovenski dijaki so tudi nadpovprečno žalostni in zaskrbljeni. O razlogih in usmeritvah za naprej v Studiu ob 17-ih s Špelo Šebenik.
Je poklic kmeta ogrožen? Kakšna je prihodnost kmetijstva v prihodnjem finančnem in programskem obdobju, ko bo za ukrepe podpore in razvoja kmetijstva manj evropskega denarja, okoljske zahteve in podnebna tveganja pa bodo večji? Kakšna bo vloga družinskih kmetij in kakšno prihodnost ima živinoreja? O tem voditeljica Jernejka Drolec in gostje: – Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, – Emil Erjavec, dekan biotehniške fakultete, – Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice in – Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine.
Predsednik vlade Marjan Šarec je dopoldne presenetil z odstopom in pozivom k predčasnim volitvam. Kako verjetno je, da komu drugemu uspe sestaviti vlado? Kdaj bi lahko bile volitve, če ne uspe nikomur? Kako Šarčev odstop komentirajo njegovi koalicijski partnerji in kako opozicija? Kaj to pomeni za nujne projekte države? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan z našimi komentatorji, političnimi analitiki in ekonomisti. V studiu poleg voditelja Aleša Kocjana tudi politični analitik Andraž Zorko in ekonomist Sašo Polanec.
Začenja se javna razprava o posodobljeni in predvidoma končni različici nacionalnega energetsko-podnebnega načrta. Dokument, ki naj bi nas v prihodnjih desetletjih vodil k razogljičenju oziroma podnebni nevtralnosti, prinaša za nekatere preveč, za druge premalo ambiciozne cilje. Kot opozarjajo okoljevarstveniki, se bo treba za uresničitev pariškega podnebnega sporazuma še bolj potruditi. Predvsem pa bode v oči, da znova prelagamo odločitev o naložbah v energetiki, saj v njem ni ničesar o konkretnih projektih. O tem voditeljica Erna Strniša in gostje: - Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo - Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana - Andrej Gnezda, okoljevarstvenik, Umanotera
Gospodarski forum v Davosu, ki poteka v teh dneh, je tokrat jubilejni, petdeseti. Ustanovitelj Klaus Schwab si ga je zamislil kot prispevek k izboljšanju sveta. Kritiki pa pravijo, da je korporacijska elita, ki se srečuje tam, v resnici motor globalnih nepravičnosti; politiki, ki jih prepriča blišč Davosa, pa iz državnih proračunov poravnajo stroške, ki jih povzročijo korporacije, od socialnih korektivov, krpanja bančnih lukenj do sanacije posledic globalnega segrevanja. O tem voditeljica Rajka Pervanje in gostje.
Nujna medicinska pomoč z bazama na Brniku in v Mariboru pri nas deluje 17 let, še vedno pa nimamo namenskega helikopterja. Zdaj ta posredovanja v vidnem delu dneva opravlja slovenska vojska, ki pa ima tudi druge naloge. V brniški bazi so zdravniki lani odklonili najmanj 30 posredovanj, ker niso imeli s čim leteti. Zakaj še ni sistemskih izboljšav? Je medresorska komisija, ki jo vodi ministrstvo za zdravje, res neučinkovita? So v ozadju tudi komercialni interesi? Kdaj se bo država odločila za nakup novega helikopterja, s katerim se bo ob izurjenih strokovnih ekipah uvrstila v evropski prostor? O tem v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif. Gostje bodo: – Darko Čander, vodja Sektorja za sistem nujne medicinske pomoči in katastrofno medicino na Ministrstvu za zdravje, – Miloš Bizjak, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, – Uroš Lampič, vodja HNMP na Brniku, – Iztok Tomazin, zdravnik in gorski reševalec.
Vlada namerava v sedmih letih ponuditi dodatnih deset tisoč javnih najemnih stanovanj. Republiški stanovanjski sklad jih lahko v tem času zgradi približno tri tisoč. Tudi slaba banka se zdaj oglaša, češ da bi gradila najemna stanovanja, domove za starejše in oskrbovane enote, vendar koalicijski partnerji, razen Liste Marjana Šarca, ne kažejo navdušenja za to, da bi zaposleni v slabi banki dobili novo vlogo in nove, dobro plačane službe. Odprto ostaja, ali bo delovala poroštvena shema za nakup stanovanj in kaj se dogaja s stanovanjskim zakonom. Goste bo v Studiu ob sedemnajstih soočila Maja Derčar.
Po politično razburljivem koncu tedna, ki ga je zaznamoval kongres Desusa in je iz politike odnesel Karla Erjavca, z analitiki in komentatorji preverjamo, kaj vse to pomeni za manjšinsko vlado, Desus in strankarska razmerja ter v pričakovanju novega ministra tudi za obrambno področje. O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Nataša Mulec, naš notranjepolitični komentator Tomaž Celestina ter politična analitika Andraž Zorko in Martin Nahtigal.
Razvoj tehnologije je na področju filma in televizije v preteklih letih spet povzročil velike spremembe. Lani se je zgodila prava poplava novih ameriških ponudnikov videa na zahtevo, tudi sicer gledanje vsebin prek spleta postaja pravilo. Vsebin je veliko, tudi na področju kulture so dogaja pluralizacija in individualizacija. Kino in televizija postajata niši, kjer pa ima kljub vsemu največjo gledanost domača produkcija. Na internetu ni tako, saj je ponudba lokalnega videa na zahtevo siromašna. Če odštejemo spletni arhiv MMC 4D javne medijske hiše, je domač ponudnik le Voyo. Kaj vse to pomeni za našo, regijsko in evropsko produkcijo? O tem Urška Henigman in sogovorniki: - filmska kritičarka Ana Jurc, - prof. dr. Peter Stanković, Fakulteta za družbene vede - multimedijski ustvarjalec Luka Marčetič in - urednik igranega programa Televizije Slovenija Jani Virk.
Neveljaven email naslov