Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
- Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert,
- Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in
- prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
(Kdaj) se bo agresija prek kibernetskega prostora prelila k nam?
Vojna v Ukrajini ne poteka le v fizičnem, ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in na kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
– Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT,
– Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan,
– prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
- Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert,
- Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in
- prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
(Kdaj) se bo agresija prek kibernetskega prostora prelila k nam?
Vojna v Ukrajini ne poteka le v fizičnem, ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in na kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti.
Sogovorniki:
– Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT,
– Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan,
– prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.
Slovenija bo leta 2021 drugič doslej predsedovala Svetu Evropske unije. Čeprav se zdi datum še precej oddaljen, pa časa za priprave ni več na pretek. Država potrebuje trikrat več osebja za evropske zadeve, logistično in namestitveno infrastrukturo ter predvsem dobro politično strategijo. Bomo predsedovanje znali izkoristiti za večjo prepoznavnost Slovenije?
Medtem ko ugotavljamo, da je pri nas premalo stanovanj za mlade in da so najemnine previsoke, opažamo, da je veliko stanovanj praznih. Kje so vzroki za to? So ti zakoreninjeni globoko v naši miselnosti ali pa tudi v zakonodaji, ki premalo ščiti tako najemojemalca kot najemodajalca? Oziramo se tudi na tuje in preverjamo, kako je to urejeno v drugih evropskih državah.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Ne samo velika, tudi mala podjetja so se v zadnjih letih širila in vlagala v svojo dejavnost. Številni podjetniki in obrtniki so pred dilemo, ali naj v tem trenutku dejavnost prodajo ali predajo naslednikom. V poslovni svet se odpravlja nova generacija in vprašanje je, kaj jo čaka. Bo padla v gospodarsko ohladitev, bo plačevala višje davke? Ta in druga vprašanja odpiramo ob robu že 52-tega sejma MOS Celje in ob 50-letnici Obrtno-podjetniške zbornice. Sogovorniki: Branko Meh, Štefan Pavlinjek, Mojca Cvetek in Marko Lotrič.
Delo manjšinske vlade, ki ji delovanje omogoča pogodbena zunajvladna partnerica Levica, je v prvem letu delovanja med drugim zaznamoval dvig plač v javnem sektorju – poteza, ki brez dvoma v pomembni meri kroji tudi razpravo o proračunih za prihodnji dve leti. Absolutne večine zanj ekipa Marjana Šarca še nima, saj Levica pogojuje svojo podporo z ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in znižanjem izdatkov za obrambo. V pogovoru s premierjem Šarcem po prvem letu dela vlade o koalicijskih razmerjih vladne peterice, nadaljnjem sodelovanju z Levico, evropskih zadevah, gospodarstvu in drugih temah.
Politika mora zaradi odločitve ustavnega sodišča, da so volilni okraji takšni, kot so zdaj, v neskladju z ustavo, spremeniti volilna pravila. Možnosti sta tudi ukinitev okrajev in uvedba prednostnega glasu. Odločiti se mora, kakšen naj bo prednostni glas: obvezen ali neobvezen? Naj štejejo vsi oddani prednostni glasovi ali ne. Koliko vpliva naj dobijo volivci pri tem, kdo bo sedel v državnem zboru? Politika in stroka sta tu na različnih bregovih. Več o tem v Studiu ob 17.00.
Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po slabih dveh mesecih sestavila komisarsko ekipo. Kdo so kandidati za evropske komisarje, kdo bo vodil posamezni resor, kakšno delo predvidoma čaka komisarskega kandidata iz Slovenije, kako na dodeljeni mu resor gleda slovenska politika in kakšni izzivi stojijo pred prihodnjo Evropsko komisijo? To je nekaj tematskih izhodišč za tokratni Studiu ob 17.00.
Z novim šolskim letom je začel v osnovni šoli veljati posodobljen učni načrt za slovenščino. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja velika. Ali se z novostmi lahko lotimo vseh sodobnih izzivov, od sporazumevanja, ki ga narekuje digitalna doba, do večje demokratičnosti naše družbe? Ali pri pouku slovenščine pripravljamo otroke na svet, ki zahteva prilagodljive veščine sporazumevanja? Gostje v oddaji: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Pred za nedeljo napovedano prvo stavko pilotov Adrie Airways v tem mesecu bomo v današnjem studiu ob 17-ih osvetlili probleme, s katerimi se srečujejo piloti letalskega prevoznika. Posredovali bomo tudi informacije za potnike, ki naj bi leteli z Adrio v prihodnjih dneh, ter opozorili na posledice, ki bi jih ob morebitnem propadu letalske družbe utrpelo slovensko gospodarstvo, še zlasti turizem.
Bolj ko se bliža predvideni datum izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, bolj se pregreva politično ozračje, povezano s tem. V vrtincu igre moči s parlamentom se je znašel britanski premier Boris Johnson, tako kot nedavno njegova predhodnica. Medtem ko se na Otoku pred izstopom iz Unije prebijajo skozi politični blodnjak, pa se na celinski strani vse bolj intenzivno pripravljajo na posledice, ki bi jih prineslo slovo od članice brez ločitvenega sporazuma. Razpravi o brexitu namenjamo tokratni Studio ob 17-ih.
Letos se je znova poslabšala prometna varnost, predvsem zaradi opitih voznikov. Vožnje v nasprotno smer, verižna trčenja, nesreče zaradi prehitre vožnje vsak dan polnijo medije. Ne le v prometu, alkohol prežema vse pore našega življenja. To ne preseneča, saj skoraj polovica Slovencev, starejših od 15 let, pije čezmerno in posledično ima država dvakrat več škode kot pa prihodka od trošarin. V Studiu ob 17 h s strokovnjaki o nujnih ukrepih, ki bi učinkovito spremenili to našo mokro kulturo.
Kako omogočiti okoljsko vzdržen in socialno pravičen gospodarski razvoj? To je eno izmed vprašanj letošnjega Blejskega strateškega foruma. Zakaj se požari v brazilskem pragozdu na dnevnem redu vrhunskih političnih zasedanj znajdejo šele, ko se dim vidi tako rekoč iz Biarritza? So naravne dobrine res last posameznih držav – ali vsega sveta? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.
Današnji rodovi otrok so drugačni, saj odraščajo ob napredku digitalizacije in se s tehnologijo seznanjajo že v zgodnjem otroštvu. Se zato spreminja tudi delo učiteljev? Kako za šolsko delo navdušiti učence in dijake, omrežene z digitalno tehnologijo? Koliko le-to uporabljati pri pouku? Kakšna je vloga šole v današnji družbi, na prvi šolski dan razmišljamo z učitelji in dijaki v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Katere rešitve prinaša novela medijskega zakona, med drugim o sovražnem govoru in kako ga zajeziti? So res rešitev visoke denarne kazni, ki bi jih izrekali inšpektorji? Minister za kulturo bo med drugim odgovoril na vprašanje, kdaj bomo dobili kulturni evro. O medijski zakonodaji z letošnjih Noči v stari Ljubljani; okroglo mizo bomo neposredno prenašali na prvem in tretjem programu v terminu Studia ob 17-ih in Arsovega foruma.
Premier Marjan Šarec javno podpira zgraditev drugega bloka jedrske elektrarne. Čim prej bo namreč treba odgovoriti na vprašanje, od kod bomo pridobivali elektriko, ko bomo ostali brez TEŠ-a in prvega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Poraba elektrike se povečuje. Zagovorniki jedrske možnosti menijo, da se bomo le tako rešili iz primeža fosilnih goriv, njeni nasprotniki pa s prstom kažejo na jedrske odpadke, nesreče in predvsem velike stroške. V oddaji tudi o tem, kako, kdaj in za kakšno ceno do nove nuklearke – pa tudi, ali jo res potrebujemo.
V Studiu ob 17-ih bomo gostili zunanjega ministra Mira Cerarja dan pred sestankom z njegovim novim hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom. Cerar bo konec tedna sodeloval na zasedanju vodij evropskih diplomacij na Finskem, prihodnji teden pa bo na Bledu gostil 14. strateški forum. Povprašali ga bomo o prednostnih nalogah po letu vlade Marjana Šarca, premikih slovenske diplomacije pri odnosih z Moskvo in Washingtonom ter o pričakovanjih, ki jih ima glede dela nove Evropske komisije, pa tudi o širitvi Unije na zahodni Balkan.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Dela v kmetijstvu prevzemajo roboti. Koliko pametnih rastlinjakov, digitalizacije in natančnega kmetijstva že imamo tudi pri nas in kako nadomestiti zaostanek za razvitimi državami? O tehnološko naprednih rešitvah v kmetijstvu živo s kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni.
Vodja italijanske stranke Liga, notranji minister Matteo Salvini, je z vložitvijo nezaupnice premierju Conteju poskrbel za padec še ene italijanske vlade. Populistični in priljubljeni Salvini računa na to, da bo v prihodnje sam zavladal Italiji. Se mu bodo načrti izšli? Kakšne so alternative? Kako se na aktualno dogajanje odziva italijansko gospodarstvo? V oddaji se bomo prepričali tudi o tem, v kakšnem stanju so italijansko-slovenski odnosi.
Pod zasavskimi kraji je več milijonov ton elektrofiltrskega pepela, s katerim so zasipavali podzemne rudniške objekte, pa tudi sanirali površine. Samo na območju deponije nekdanje TET ga je 9 milijonov ton. Toda ko so julija tja pripeljali prvi tak pepel iz ljubljanske toplarne, so se okoljevarstveniki odločili narediti konec temu. Gre tokrat res za predelavo v gradbeni material in za nenevarne odpadke?
Neveljaven email naslov