Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
- Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
- Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
- Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Ob nedavnem mednarodnem dnevu redkih bolezni o položaju bolnikov in izvajanju akcijskega načrta
Redko bolezen ima približno sto tisoč Slovencev, a natančne številke ne poznamo, ker še vedno ni nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi bilo treba razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem preprečili številne smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in omogočili slovenskim strokovnjakom položaj med najboljšimi v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
– Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
– Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
– Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
- Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
- Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
- Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Ob nedavnem mednarodnem dnevu redkih bolezni o položaju bolnikov in izvajanju akcijskega načrta
Redko bolezen ima približno sto tisoč Slovencev, a natančne številke ne poznamo, ker še vedno ni nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi bilo treba razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem preprečili številne smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in omogočili slovenskim strokovnjakom položaj med najboljšimi v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
– Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
– Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
– Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Ko je pred 13 leti heker Sensei za nekaj dni onemogočil dostop do interneta praktično vsem uporabnikom v Sloveniji, je bila to le nevšečnost, marsikdo tega sploh ni opazil. Že nekaj ur brez interneta bi danes pomenil razpad sistema. Neprekinjeno delovanje kritične infrastrukture je ključno, pa tudi varovanje osebnih podatkov, varnost finančnih transakcij, zasebnost komunikacij. Kako se bomo zaščitili pred kibernetskimi napadi, hekerji in teroristi? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih z Urško Henigman.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji bodo v tem mesecu izrekli nekaj odmevnih sodb, med drugim generalu Ratku Mladiću in šesterici bosanskih Hrvatov. Potem pa bo tribunal zaprl svoja vrata. Zato je zdaj čas, da potegnemo črto in pogledamo, kakšna je bila njegova vloga. Je bilo zadoščeno pravici? Kako je tribunal vplival na mednarodno pravo? Je nanj res vplivala politika? Kaj bo s preostalimi nerešenimi primeri? O tem bomo govorili v današnjem studiu ob 17-ih, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Borut Pahor ali Marjan Šarec? Kdo bo novi predsednik republike? Kdo bi znal Slovenijo bolje predstavljati v tujini in s kakšnimi stališči? Meje, migracije, prihodnost Unije, Katalonija, Hrvaška in druga zunanjepolitična vprašanja bodo v središču soočenja predsedniških kandidatov. V četrtek, 2. novembra, ob 17-ih na Prvem. Voditelja bosta Maja Derčar in Luka Robida. Povežite se z nami tudi na družbenih omrežjih.
Ob sredinem dnevu mrtvih v Studiu ob 17ih razmišljamo o vrednosti pokopališč kot kulturnih spomenikov, in ugotavljamo, kaj se zgodi s starimi, zapuščenimi pokopališči. Eno od takšnih je v knežjem mestu Celju. Se mestne oblasti zavedajo vrednosti in primerne skrbi za ta kulturni spomenik, kje počivajo velika imena naše zgodovine? O tem Simona Kopinšek z gosti.
Ljubljanski maraton in krompirjeve počitnice so pred vrati. Pravi čas je torej, da preverimo indeks telesne mase naših otrok. Kakšna je vloga staršev? Kakšni so rezultati dodatne ure športne vzgoje, koliko lahko k dejavnosti otrok prispevajo šole? Na ta in podobna vprašanja bodo odgovarjali gostje v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Uršula Majcen.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Včeraj končani kongres kitajske komunistične partije je še utrdil oblast njenega prvega moža Ši Đinpinga. Hkrati pa je potrdil kitajske gospodarske smernice, torej kapitalizem, odprtost države svetu in željo, da Kitajska postane tudi vojaška velesila. O tem v Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Katere nove pravice vrača študentom pravkar sprejeti zakon o urejanju položaja študentov? Zakaj tako visoke šolnine na Univerzi v Ljubljani? Ali je država naredila krivico študentom, ki so ostali brez nekaterih socialnih pravic, čeprav imajo status študenta? Na omenjena vprašanja odgovarjajo: predsednik Upravnega odbora Univerze v Ljubljani prof. dr. Borut Božič, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Tomaž Boh, predsednik Študentske organizacije Slovenije Aleksandar Spremo in študent Tomaž Kek, ki v oddaji sodeluje kot predstavnik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani.
V današnji oddaji analiziramo rezultat včerajšnjih volitev za predsednika republike. Je presenečenje, da predsednika nismo izvolili že v prvem krogu, in se lahko tudi v drugem krogu presenečenje ponovi? Kakšno sporočilo je nizka volilna udeležba politiki ? Je to znak apatije, morda upora, slabe izbire? S čim pridobiti volilce v drugem krogu ? Kako in v čem predsedniške volitve lahko napovedujejo državno zborske volitve prihodnje leto? Več v studiu ob 17ih.
Kaj ste vedno želeli vedeti o predsedniških kandidatih, pa niste imeli koga vprašati? Pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami objavljamo osebne portrete vseh devetih predsedniških kandidatov – v današnjem Studiu ob 17ih.
Na našem radiu se je še zadnjič pred nedeljskimi volitvami soočilo vseh 9 kandidatk in kandidatov za predsednika republike. Kako poznajo vsakdanje življenje običajnih ljudi? Kako gledajo na vse manjši ugled institucij države? Pa na denimo vse bolj ograjeno Slovenijo? Predsedniški kandidati v soočenju danes na Prvem programu. Voditelja sta bila Nika Benedik in Tomaž Celestina.
Po spodbudnih gospodarskih rezultatih se je velikopotezno prebudil tudi nepremičninski trg. Povečali so se apetiti po nakupih, ponudba stanovanj pa ostaja omejena. Cene se povečujejo. Smo priče novemu nepremičninskemu balonu? Sočasno republiški stanovanjski sklad za prihodnja tri leta napoveduje 2 tisoč novih stanovanj in okrepitev najemniških razmerij. Bo najem kdaj dobil domovinsko pravico? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
V tokratnem Studiu ob 17-ih bomo govorili o prihodu avtomobilskega giganta Magne v Hoče. Gre namreč za največjo t. i. greenfield naložbo v Sloveniji, prav danes pa predstavniki multinacionalke s predstavniki države podpisujejo pogodbi o strateški naložbi in finančni spodbudi. Kaj vse piše v teh pogodbah, kakšne gospodarske sinergije prinaša takšna tovarna v Sloveniji, kako bo z zaposlovanjem in navsezadnje vplivi na okolje, z gosti. Voditelj Aleks Horvat.
Kakšna bo sosednja Avstrija po volitvah, ki prinašajo premik v desno? Kdo bo sklepal koalicijske pogodbe, kaj bo novo vodstvo prineslo na področju migrantov in beguncev ali denimo socialnih pravic. Torej kaj čaka Avstrijce po včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, kaj mednarodno skupnost in kaj koroške Slovence? Odgovori v Studiu ob 17-ih. Voditeljica Sandra Brankovič.
Kakšna je razlika med poceni in dragim sirom, papriko iz Nizozemske in tisto, vzgojeno v Sloveniji? Hrana postaja celo politično vprašanje – denimo pri izdelkih znanih trgovskih znamk, izdelanih za zahodno- ali vzhodnoevropski trg. Kako ozaveščeni smo kupci o kakovosti hrane? O svetovnih smernicah za razumnejšo rabo naravnih virov pri pridelavi hrane pred svetovnim dnevom hrane v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.
Napetosti v Kataloniji se po nedavnem referendumu o neodvisnosti še stopnjujejo. Oblasti v Barceloni vztrajajo pri nameri o ustanovitvi samostojne republike Katalonije, v Madridu so odločeni to preprečiti, zlepa ali zgrda. Evropa pritrjuje stališčem Madrida, da gre za notranjo zadevo Španije in si zatiska oči pred nasiljem španske policije. Bo Kataloniji uspelo doseči njeno lastno državnost? Kako bi to vplivalo na prihodnost Španije in celotne Evrope? Več v Studiu ob 17-ih voditelj Blaž Ermenc.
Tokrat v Studiu ob 17ih o mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti – Mestu žensk. Spraševali se bomo, kakšen prostor za javno debato se odpre, ko znanost vstopi na področje umetnosti, umetnost na področje aktivizma, vsebine umetniških projektov pa v medijski prostor. Voditeljica bo Saška Rakef.
Neveljaven email naslov