Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
- Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
- Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
- Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Ob nedavnem mednarodnem dnevu redkih bolezni o položaju bolnikov in izvajanju akcijskega načrta
Redko bolezen ima približno sto tisoč Slovencev, a natančne številke ne poznamo, ker še vedno ni nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi bilo treba razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem preprečili številne smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in omogočili slovenskim strokovnjakom položaj med najboljšimi v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
– Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
– Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
– Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
- Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
- Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
- Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Ob nedavnem mednarodnem dnevu redkih bolezni o položaju bolnikov in izvajanju akcijskega načrta
Redko bolezen ima približno sto tisoč Slovencev, a natančne številke ne poznamo, ker še vedno ni nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi bilo treba razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem preprečili številne smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in omogočili slovenskim strokovnjakom položaj med najboljšimi v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
– Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
– Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
– Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Nemška kanclerka Angela Merkel s svojim četrtim mandatom ostaja trdno v sedlu. Je po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji najbolj verjetna ponovitev velike koalicije ali nova, bolj barvita koalicija? Kaj bo močna Nemčija prinesla za Evropsko povezovanje, evrsko območje, šengen in migracije? Kako bo deloval sveže naoljeni francosko-nemški motor? Kako bo Slovenija izkoristila dobre vezi z Nemčijo? O tem bomo govorili v Studiu ob 17-ih z voditeljico Sandro Brankovič.
Ali se kulturi obetajo boljši časi? Bodo pogoji za ustvarjalce z novim nacionalnim programom za kulturo do leta 2025 boljši in bodo dobivali več sredstev? Katere dele kulture izključuje in kakšen je sploh interes občinstva? O novi kulturni politiki v Studiu ob 17ih z voditeljico Petro Tanko.
Ob mednarodnem tednu gluhih v Studiu ob 17-ih govorimo o posledicah njihove trajne izključenosti iz slišečega okolja. Sprašujemo, kako je z vključevanjem, zakaj gluhi ostajajo najslabše izobražena skupnost v Sloveniji ter kakšne težave imajo v vsakdanjem življenju. Kljub sprejetju zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika pred 15-imi leti gluhi še vedno nimajo enakovrednega položaja v družbi. Voditeljica bo Petra Medved.
Govorili bomo o zgodovinskem uspehu naših košarkarjev, ki so povzročili evforijo vse države. Kaj takšen dosežek pomeni za nacionalno identiteto, od kod nacionalne reprezentance iz našega majhnega športnega bazena črpajo moč in znanje za takšne mednarodne uspehe? Kaj bo to prineslo prihodnosti slovenske košarke? O vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljem Aljažem Golčarjem.
Letošnje predsedniške volitve bodo gotovo med najzanimivejšimi doslej. Aktualnega predsednika Boruta Pahorja, ki si želi ponovitve mandata, se bo namreč lotilo kar precejšnje število protikandidatov. Kako pestro, kako zanimivo in tudi kako umazano kampanjo lahko pričakujemo tja do 22. oktobra, pa v pogovoru s poznavalci slovenske politike in družbe v Studiu ob sedemnajstih z voditeljem Tomažem Celestino.
Te dni mineva deset let, odkar so Železnike prizadele katastrofalne poplave, ki so zahtevale tudi življenja domačinov. V prvih petih letih po poplavah so na Sori in pritokih zgradili zadrževalnike in zaplavne pregrade. Potem pa so se prizadevanja za dolgoročno poplavno varnost upočasnila. Zakaj so postopki kljub državnemu prostorskemu načrtu, sprejetemu leta 2013, tako dolgotrajni, zakaj se dela še niso začela, so se razmere pri vzdrževanju vodotkov izboljšale in kako poplavno varna je Slovenija danes? O vsem naštetem v Studiu ob 17ih, ki ga pripravlja Aljana Jocif.
Letos mineva 70 let od začetka gradnje Nove Gorice, kar je bila posledica odločitve Pariške mirovne konference, s katero smo Slovenci izgubili Gorico, stoletno središče tega Primorskega prostora. Mesto so od začetka do danes zaznamovala obdobja izjemno hitrega razvoja, pa tudi manj svetli časi. Vse bolj se povezuje s sosednjo Gorico in udejanja projekte, potrebne in pomembne za celotno območje. Letos mineva tudi sedem desetletij od vrnitve Primorske matični domovini. Današnji Studio ob 17 namenjamo tema obletnicama, ki ju bodo z državno proslavo obeležili jutri v Novi Gorici. Oddajo pripravlja Ingrid Kašca Bucik.
V Studiu ob 17h bomo spremljali razpravo ob interpelaciji, ki so jo zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc sprožili v opozicijski SDS, že drugo po vrsti v manj kot letu dni. Ob oglašanjih iz Državnega zbora bomo v studiu z gosti komentirali tudi najbolj izpostavljene očitke iz interpelacije. Med drugim tudi, zakaj se čakalne vrste kljub ukrepom še naprej daljšajo, zakaj vse več bolnikov čaka nedopustno dolgo, katere sistemske ukrepe lahko sploh še pričakujemo do konca mandata te vlade in ali bodo znali v bolnišnicah denar iz aktualnega interventnega zakona učinkovito porabiti v korist bolnikov. Voditeljica bo Helena Lovinčič.
Neozdravljiva bolezen močno poseže v življenje bolnika in njegove družine. Paliativni pristop v obravnavi bolnika naj bi se začel že po diagnozi neozdravljive bolezni. Sprva naj bi se prepletal z zdravljenjem, usmerjenim k upočasnitvi osnovne bolezni, ko pa ta napreduje, paliativna oskrba prevlada in se nadaljuje z obravnavo v procesu umiranja, smrti in žalovanja. Kakšna je paliativna oskrba v Sloveniji, kako pomagati bolniku in njegovim bližnjim, ko postane bolezen močnejša, in ali imamo dovolj strokovnega in izobraženega kadra na tem področju? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Petro Medved.
Kakšni učenci danes sedijo v šolskih klopeh – so pridni, radovedni, znajo sodelovati z vrstniki? Ali pa so, nasprotno, bolj individualistični, pasivni in neposlušni? Slika seveda ni črno-bela, zastavlja pa nam še več vprašanj. Kakšna je danes vzgojna naloga šole? Ali kdaj trči ob vrednote, pričakovanja in želje staršev ter učencev? Je šola starše spustila preblizu? Kaj sta prinesli permisivna vzgoja in individualizacija? O tem s Špelo Šebenik in gosti v Studiu ob 17h.
Trgatev se je letos začela veliko prej kot običajno in bo šla h koncu v drugi polovici septembra, ko so se na nanjo prejšnja leta komaj pripravljali. Kakšen pridelek in kakovost pričakujejo v vseh treh vinorodnih deželah, Podravju, Posavju in Primorski? Povsod je grozdja manj, a je kakovostno kljub dolgotrajni suši in visokim temperaturam. Iskali bomo odgovore na vprašanje, kako kljubovati klimatskim spremembam in kaj storiti v panogi, da bi bili vinogradniki in vinarji uspešnejši, konkurenčnejši in bolj povezani. Več v Studiu ob 17-ih s Suzano Vahtarić in gosti.
Slovenske gozdove je zadnja leta doletelo več nesreč. Najprej jih je prizadel žled, nato jih je napadel izredno škodljiv lubadar, ki je na Notranjskem, v osrednji Sloveniji, Severni Primorski in na Gorenjskem za seboj pustil pravo razdejanje. Nam ga je v zadnjem letu uspelo zajeziti in ali smo se nanj pravilno odzvali, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih, ki ga pripravlja Sabrina Mulec.
Začetek septembra je že dobro desetletje tisti čas, ko se na Bledu zbere več sto politikov, diplomatov, gospodarstvenikov, znanstvenikov. Na največji mednarodni konferenci v tej regiji dva dneva pretresajo izbrane aktualne teme. Letos je beseda tekla o svetovnem jedrskem upravljanju, vodi kot varnostnem vprašanju, o odzivanju Evropske unije na globalne spremembe, pa tudi o tem, koliko magnetizma je še čutiti med Zahodnim Balkanom in Unijo ter še marsičem drugem. V Studiu ob 17-ih vam bomo mozaično predstavili nekaj najbolj zanimivih utrinkov letošnjega strateškega foruma na Bledu.
Slovenija in Hrvaška dva meseca po arbitražni razsodbi nista prav nič bliže dogovoru o njenem uresničevanju. Še več, hrvaški premier Plenković je z nedavnimi besedami hrvaškim ribičem, da se glede meje nič ne spreminja, zelo razburil del slovenske politike. Zunanji minister Erjavec poziva, naj Slovenija razsodbo, vsaj na morju, uresniči takoj. O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Tokratni studio ob sedemnajstih bomo posvetili soli in solinam. Preverili bomo, kako obilna je bila letos žetev in kakšna je sol, pa tudi kako v Sečovljah sobivajo tradicionalno pobiranje soli, turizem in dediščina in kaj bo za ohranjanje vseh treh še treba narediti v prihodnje. V pogovoru, ki ga bo usmerjala Neva Zajc, bodo sodelovali predstavniki podjetja za pridelavo soli SOLINE d.o.o., Pomorskega muzeja Sergej Mašera in Inštituta za dediščino Sredozemlja.
Kakšna je vloga šole danes, ko že dolgo ni več edini vir informacij? V kolikšni meri lahko sledi različnim interesom učencev in njihovih staršev? So učitelji danes res brez avtoritete? Na ta in številna druga vprašanja bodo v Studiu ob 17-ih na prvi šolski dan odgovarjali gostje Nataše Lang z ministrstva za šolstvo in Zavoda za šolstvo ter iz vrst ravnateljev in učiteljev.
Analiza vzorcev krvi pri triletnih otrocih v Zgornji Mežiški dolini je letos pokazala alarmantno visoke vrednosti svinca, ki močno presegajo trende zadnjih let in so daleč najvišje po letu 2008, ko se je začel izvajati program sanacije Zgornje Mežiške doline. Kje se skrivajo razlogi za takšno stanje? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Nina Slaček.
Kaj prinaša zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami? Zgodnja obravnava je ena od najpomembnejših oblik podpore otrokom z razvojnim tveganjem ali ugotovljenimi primanjkljaji in njihovim družinam. Bo zgodnja obravnava dostopna vsem, ki bi jo potrebovali, in kakšna bo – o tem bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Petro Medved.
Severna Koreja je izstrelila novo raketo srednjega dosega, ki bi lahko nosila jedrsko konico. Preletela je japonski otok Hokaido, nato pa padla v morje. Izstrelitev je povzročila zaskrbljenost – poimenovali so jo kot še nikoli videno, hudo grožnjo – in sprožila obsodbe. Kakšne bodo poteze, s katerimi naj bi spametovali Severno Korejo? V današnjem Studiu ob 17ih, voditelj bo Tomaž Gerden.
V današnji Studio ob 17ih se bomo oglasili neposredno iz Gornje Radgone, z mednarodnega sejma AGRA. Najbolj aktualna tema je tokrat suša, po pozebi druga letošnja naravna katastrofa, ki je močno prizadela kmetijstvo. Bomo končno zagnali cikel naložb v namakanje in druge prilagoditve podnebnim spremembam ter kako bomo občutili posledice zmanjšanja pridelka? O tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti.
Neveljaven email naslov