Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
- Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
- Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
- Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Ob nedavnem mednarodnem dnevu redkih bolezni o položaju bolnikov in izvajanju akcijskega načrta
Redko bolezen ima približno sto tisoč Slovencev, a natančne številke ne poznamo, ker še vedno ni nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi bilo treba razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem preprečili številne smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in omogočili slovenskim strokovnjakom položaj med najboljšimi v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
– Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
– Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
– Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
- Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
- Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
- Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Ob nedavnem mednarodnem dnevu redkih bolezni o položaju bolnikov in izvajanju akcijskega načrta
Redko bolezen ima približno sto tisoč Slovencev, a natančne številke ne poznamo, ker še vedno ni nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi bilo treba razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem preprečili številne smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in omogočili slovenskim strokovnjakom položaj med najboljšimi v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu:
– Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,
– Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
– Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije.
Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Razsodbo arbitražnega sodišča smo v živo spremljali na Prvem programu. Takoj po končanem izreku pa smo začeli posebno oddajo, v kateri smo o razsodbi in njenij posledicah govorili z mednarodno pravnico dr. Vasilko Sancin in nekdanjo dopisnico RTV Slovenija iz Zagreba Ilinko Todorovski.
Slovenske bolnišnice so lani skupaj ustvarile za več deset milijonov evrov izgube. Slabi poslovni rezultati še posebej bremenijo manjše javne zavode, v katerih ponekod z velikimi težavami zagotavljajo denar za plače zaposlenih. Kako iz začaranega kroga dolgov? Kdo je kriv za rdeče številke – lastnica, torej država, financer ali vodstva bolnišnic? Bo pripojitev manjših bolnišnic k večjim postala redna praksa? O vsem tem v Studiu ob 17-ih.
Zbornica kliničnih psihologov že dobro desetletje opozarja na izjemno majhno število specialistov s tega področja, kar se odraža tudi v dolgih čakalnih dobah za prvi obisk. Ne gre spregledati, da je celo seznam sodnih izvedencev z omenjenega področja prekratek. Kako ga urediti? S širjenjem področja sodnih izvedencev, meni politika. To ni prava rešitev, odgovarjajo klinični psihologi, ki si želijo strokovnih ukrepov države, s katerimi bi pripomogli k izboljšanju stanja. V oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Tino Lamovšek.
»Zdaj ali nikoli.« S temi besedami je predsednik vlade označil nujnost izgradnje drugega tira Divača-Koper. Pobudniki referenduma in največja opozicijska stranka trdijo: tir je predrag, trasa iz obdobja Ivana Zidarja pa neprimerna. Podpisi za razpis referenduma o drugem tiru so zbrani. S kakšno izbiro bodo soočeni volivci? Kakšno vlogo igrajo civilne pobude in strokovnjaki? Bo drugi tir sploh kdaj zgrajen? To so vprašanja za Studio ob 17-ih.
Govoriti o zgodovini Slovencev ni enako kot govoriti o zgodovini današnjega slovenskega prostora. Enačenje slovenske zgodovine z zgodovino našega naroda pomeni odpoved delu naše preteklosti, menijo ugledni zgodovinarji, avtorji novega dela Slovenska zgodovina. Svoja stališča bodo utemeljevali v Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Tina Kozin.
Pouka je konec. Večina šolarjev odhaja na zaslužene počitnice, čez nekaj dni tudi njihovi učitelji. Kakšno šolsko leto je za njimi? O dobrih straneh in pomanjkljivostih šolskega sistema, o obremenitvah ter medsebojnih odnosih bodo razmišljali učenci, dijaki in učitelji v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang.
Kdaj bo zgrajena hitra cesta do Koroške, ki jo čakajo že več kot 20 let? Ta bo odločilna za nadaljnji razvoj gospodarstva in ohranitev mladih v regiji. Se bo vlada končno zavezala k časovnici izgradnje in s Korošci podpisala sporazum? Kako bo Dars zagotovil denar za graditev – odgovori v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Nabernik.
Z današnjim protestnim shodom najnižje plačanih v javnem sektorju uslužbenci iz plačne skupine J ter pomočnice vzgojiteljic od vlade zahtevajo izpolnitev obljube – zvišanje plač s prvim julijem letos. Bodo to lahko dosegli z omenjenim protestom, čeprav so si v pogajanjih sindikati in vlada precej narazen? V javnem sektorju je deset tisoč tistih s plačo, nižjo od minimalne. Kakšne so nepravilnosti in kakšne njihove plače, bodo v današnjem Studiu ob 17-ih spregovorili javni uslužbenci. In odgovor vlade? Voditeljica bo Nika Benedik.
Predsedniške in nato še včeraj končane parlamentarne volitve v Franciji so precej spremenile politične razmere v državi. Emmanuel Macron, ki je pred enim mesecem postal najmlajši francoski predsednik, je prepričal volilce tudi na parlamentarnih volitvah. V prihodnji mesecih in letih ga čaka delo, da bi upravičil to zaupanje. O novem notranjepolitičnem zemljevidu Francije bomo govorili v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Novak.
Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Te dni pri nas poteka festival Parada ponosa, ki je najbolj množična družbenopolitična in kulturna LGBT prireditev v Sloveniji. Predstavlja trenutek vidnosti in slišnosti marginaliziranih in zatiranih, prav tako je vsakoletno glasno opozorilo, da še vedno živimo v družbi diskriminacije. O tem, kako enakopravni smo v Sloveniji in kako še izboljšati stanje na tem področju, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Martino Černe.
Prvošolci se obvezno učijo tuji jezik; dva tuja jezika pa sta na urniku osnovnošolcev od sedmega razreda naprej. Nova organiziranost podaljšanega bivanja; državni proračun krije vse stroške osnovnošolcev za le eno udeležbo v šoli v naravi; spremembe so na področju nacionalnega preverjanja znanja – te novosti so pripravili na ministrstvu za izobraževanje in so za zdaj še v javni razpravi. Kaj o njih menijo šolniki, pa tudi starši, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Lang.
Kako je v Sloveniji in v Evropski uniji nasploh poskrbljeno za begunske otroke brez spremstva, se je večina začela spraševati prejšnji teden, ob izginotju sestric, čakajočih na azil. Zakaj ti postopki trajajo neskončno dolgo? Lani je v Italijo prispelo 27 tisoč teh otrok in za več kot tretjino so se izgubile sledi, veliko jih je padlo v roke preprodajalcev mamil in postalo žrtev trgovine z ljudmi.
Na Balkanu smo spet priča novim izzivom, ki bi lahko imeli posledice pri zagotavljanju varnosti. Je članstvo Črne gore v zvezi Nato znamenje, da se evroatlantski širitveni proces vendarle nadaljuje? Je to spodbuda novim oblastem v Makedoniji in na Kosovu? Kako bodo spremembe v teh državah vplivale na položaj Srbije? Jim bodo v Beogradu skušali slediti ali pa se bodo trdneje naslonili na Rusijo? Bi morali tudi v Sloveniji pozorno spremljati, kaj se dogaja v naši soseščini? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.
Volitve v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske so v znamenju brexita, pa tudi grožnje novih terorističnih napadov. Nova britanska vlada se bo ukvarjala predvsem s pogajanji z Evropsko unijo, na dnevnem redu pa bodo tudi škotske želje po neodvisnosti in severnoirske po ohranitvi odprte meje z Republiko Irsko. Voditelj Studia ob 17ih bo Tomaž Gerden.
Danes je ključni dan za manjšo reformo trga dela. Leto in pol smo čakali na spremembe treh zakonov, ki urejajo trg dela. Bodo obljube o dostojnem delu in dostojnem plačilu izpolnjene in torej ne bomo več govorili o izkoriščanju prekarnih delavcev? Bodo inšpektorji lahko zaprli vrata obrtniških delavnic, če ti ne bodo izplačali plače? Odgovore bomo dobili v današnji oddaji Studio ob 17ih. Voditeljica bo Urška Valjavec.
Koliko bodo spremembe zakona o pacientovih pravicah pripomogle h pravočasni in kakovostni obravnavi pri zdravniku? Bodo čakalne vrste krajše in seznami res preglednejši in realnejši? Je sploh uresničljivo, da bi po novem na zdravniški pregled čakali največ 30 minut? Kakšen bo prispevek nove napotnice s stopnjo zelo hitro, katere dolžnosti bodo z novo zakonodajo naložili bolnikom oziroma zdravnikom? V Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš.
Kako zelena je v resnici Slovenija pod zelenimi krošnjami dreves? Kakšna bo usoda okoljsko degradiranih območij? Kako neoporečni so naš zrak, voda in tla in kje se skrivajo ključne pasti, ki lahko ogrozijo naše zdravje? Preverjamo v Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Slaček.
Sobotni teroristični napad v središču Londona je že tretji tovrstni napad v Združenem kraljestvu v minulih treh mesecih. Zakaj se napadi skrajnežev vrstijo prav v tej državi ,kakšni so motivi? Kako se jim zoperstaviti? Bodo napadi vplivali na četrtkove britanske predčasne parlamentarne volitve? Več v današnjem Studiu ob 17-ih.Voditelj Tomaž Gerden.
Več kot dva tedna po okoljski katastrofi v Kemisu se slika o vseh posledicah za prebivalstvo in okolje še vedno sestavlja. V Studiu ob 17ih bomo potegnili črto pod dogajanje, ugotavljali, kaj vse je šlo narobe, kakšne so posledice in nauk te drage šole. Ne nazadnje se bomo vprašali, kaj bo s Kemisom. K poslušanju vabi voditeljica Nina Brus z gosti.
Neveljaven email naslov