Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji - prevozniki blaga po železnici in cesti, ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle.
Gostje:
- Matjaž Kranjc, Slovenske železnice - Infrastruktura,
- Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor,
- Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo,
- Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge.
Predstavljamo pa tudi dve stališči v posnetih izjavah:
- Rok Svetek, AdriaKombi,
- Jadran Bajec, Projektni svet za civilni nadzor projekta drugi tir.
Domačini želijo ukinitev zdajšnje proge takoj, ko bo drugi tir operativen
Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji, prevozniki blaga po železnici in cesti ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle.
Gostje:
– Matjaž Kranjc, Slovenske železnice – Infrastruktura,
– Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor,
– Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo,
– Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge.
Predstavljamo pa tudi stališče Roka Svetka, AdriaKombi.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji - prevozniki blaga po železnici in cesti, ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle.
Gostje:
- Matjaž Kranjc, Slovenske železnice - Infrastruktura,
- Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor,
- Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo,
- Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge.
Predstavljamo pa tudi dve stališči v posnetih izjavah:
- Rok Svetek, AdriaKombi,
- Jadran Bajec, Projektni svet za civilni nadzor projekta drugi tir.
Domačini želijo ukinitev zdajšnje proge takoj, ko bo drugi tir operativen
Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji, prevozniki blaga po železnici in cesti ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle.
Gostje:
– Matjaž Kranjc, Slovenske železnice – Infrastruktura,
– Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor,
– Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo,
– Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge.
Predstavljamo pa tudi stališče Roka Svetka, AdriaKombi.
Potem ko so iz italijanskega sklada sporočili, da odstopajo od nakupa Cimosa, naj bi se prizadevanja za rešitev postopka prodaje koprske družbe nadaljevala. Kot med drugim zagotavlja gospodarski minister Zdravko Počivalšek, bodo storili vse, da najbolj črnega scenarija ne bo. Sindikati – tako v Sloveniji kot na Hrvaškem – so ogorčeni in zahtevajo odgovornost. Kdo lahko še reši koprsko družbo pred stečajem, v Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Tjašo Škamperle.
Po več letih čakanja na zakon o osebni asistenci so se stvari vendarle spremenile. V Sloveniji imamo uzakonjeno pravico o osebni asistenci. Ta je za invalide, ki želijo živeti v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe in samostojno upravljati svoje življenje, izjemno pomembna. O tem, kakšne pravice zakon prinaša uporabnikom in kako bo ta pravica urejena po novem, v Studiu ob 17-ih. Gostje oddaje bodo sekretarka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tanja Dular, uporabnik osebne asistence in sekretar Društva distrofikov Slovenije Ivo Jakovljevič, uporabnik osebne asistence Anton Petrič, ki ima okvaro sluha in je strokovni delavec na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, član skupščine Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in potencialni uporabnik osebne asistence Stane Padežnik ter predsednik Sveta za invalide Republike Slovenije Dane Kastelic. Oddajo pripravlja Petra Medved.
V kakšni kondiciji so slovenski dnevni časopisi? Kdo bo pisal njihovo prihodnost? Kakšna bo? Na papirju ali na spletu? V interesu javnosti je, da dobi najboljše, verodostojne vsebine. Smo zanje pripravljeni tudi plačati? Če želite prebrati do konca, se naročite, nam sporočajo. Če želite slišati odgovorna urednika Dela in Dnevnika, lastnika Večera, direktorja Primorskih novic, medijsko strokovnjakinjo in raziskovalca medijev, nam prisluhnite. V ponedeljek v Studiu ob sedemnajstih z voditeljico Tatjano Pirc.
Med Slovenci na avstrijskem Koroškem je spet zavrelo. Prenovljena koroška deželna ustava namreč kot edini deželni jezik priznava nemščino, slovenska narodna skupnost pa zahteva enakopravnost slovenščine. Kaj to pove o splošnih odnosih med slovensko manjšino in večino na avstrijskem Koroškem ter koliko je sploh še možnosti za razplet v prid manjšine? O tem v Studiu ob 17ih s Petro Kos Gnamuš.
Letos bo minilo deset let, odkar slovenski kmetje ne pridelujejo več sladkorne pese. Pridelava je bila ukinjena zaradi uvedbe sladkornih kvot na evropskem trgu, ki pa bodo letos odpravljene. Slovenski kmetje – še zlasti v Spodnjem Podravju – zato iščejo nove možnosti za pridelavo, povezali pa so se že s hrvaškim podjetjem Viro iz Virovitice. Koliko sladkorne pese bo torej v prihodnje zraslo na slovenskih poljih? Kakšen je interes kmetov in kako na vnovično pridelavo gledajo na kmetijskem ministrstvu? O vsem tem ter tudi o možnostih za postavitev nove slovenske tovarne za predelavo sladkorne pese v današnji oddaji Studio ob 17-ih.
Je Slovenija pripravljena na Evropo različnih hitrosti in celo na morebiten razpad Unije? Turneja predsednika Pahorja v Nemčiji, Ukrajini in Rusiji je sprožila vprašanje o pozicioniranju slovenske zunanje politike v novih svetovnih razmerjih. O tem, kako na vlogo naše države v Evropi in svetu vplivajo napetosti med Zahodom in Rusijo, izvolitev Donalda Trumpa ter novi izzivi v hitro spreminjajoči se mednarodni skupnosti, v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj bo Blaž Ermenc.
Meglen vid, težave pri hoji po stopnicah ter slabši nočni in globinski vid. Siva mrena lahko nastane po poškodbi ali vnetju očesa, pogosto pa je posledica staranja. Čeprav je siva mrena danes eden najpogostejših vzrokov za motnje vida v odrasli dobi, je njena operacija ena najuspešnejših in varnih očesnih operacij. Vse o sivi mreni in o novostih na področju zdravljenja v oddaji Svetovalni servis z gostjo mag. Kristino Mikek, dr. med., spec. oftalmologinja.
Sloveniji je kot eni od redkih držav uspelo ustaviti povečevanje števila debelih otrok, strokovnjaki pa še vedno svarijo, da živimo v debelilnem okolju. Pomemben vpliv na oblikovanje prehranskih navad ima tudi oglaševanje nezdrave hrane, zato ga bodo morale televizijske postaje omejiti. Pa bo to dovolj? Kateri so še drugi ukrepi za zmanjševanje debelosti otrok in kako malčkom privzgojiti zdrav življenjski slog nasploh?
Slovenija ima vizijo. Dokument, ki so ga pisali državljani, na eni strani riše idealno sliko države leta 2050: inovativno družbo, ki se uči, zaupa, živi kakovostno in neguje identiteto. Vizija je podlaga za strategijo, ta bo bolj konkretna in srednjeročna, pisala jo bosta politika in državna administracija. Sta lahko vizija in strategija nekaj, kar bo oblast upoštevala in kar bomo državljani usvojili? Ju sploh potrebujemo, če gresta svet in naša okolica v svojo smer? To bo tema Studia ob 17-ih. Pripravlja ga Maja Derčar.
Slovenska smučišča tudi to zimo niso uspela uresničiti načrtovanih naložb, saj nimajo denarja za to. Številne družbe so zaradi posodobitev v preteklosti prezadolžene. Nekatere med njimi so v stečaju, žičnice sicer delujejo, a prihodnost je negotova. Kako smučarska središča, ki se povezujejo in dopolnjujejo ponudbo, preživljajo to zimo, kako obvladujejo stroške, kako pridobivajo nove goste? O položaju slovenskih smučišč, varnosti in prizadevanjih za to, da bi čim več otrok spoznalo veščine priljubljenega zimskega športa, v Studiu ob 17ih z voditeljico Aljano Jocif.
Na sinočnji državni proslavi v Cankarjevem domu v Ljubljani so podelili veliki Prešernovi nagradi in šest nagrad Prešernovega sklada. V prazničnem Studiu ob 17h bomo predstavili ustvarjalce, ki so z življenjskim delom oziroma z izjemnimi dosežki minulih nekaj let trajno zaznamovali slovensko kulturo.
Ponudba študijskih mest in programov je izjemno bogata. Fakultete bodočim študentom obljubljajo kakovosten študij in zaposljivost, a se mladi pred odločitvijo, kam po srednji šoli, velikokrat znajdejo v primežu želja in vpisnih omejitev. O možnostih, pogojih, vpisu in programskih novostih v Studiu ob 17ih z Natašo Lang.
»Ali deset izgubljenih življenj na dan ni dovolj nujen razlog za sprejetje zaostrene protitobačne zakonodaje?« se je ob predstavitvi zakona vprašala ministrica. Nekateri predlogi so namreč že naleteli na nasprotovanje. Kakšne spremembe torej prinaša nov tobačni zakon? Ali se nam obetajo dodatne podražitve? Zakaj se tobačna industrija upira enotni embalaži? Ali je s prepovedmi sploh mogoče zmanjšati delež kadilcev in od kajenja odvrniti mlade? O tem v Studiu ob 17-ih, voditelj bo Iztok Konc.
Zakaj je na Zavodu za zaposlovanje blizu 100 tisoč brezposelnih, Revoz pa jih ne najde 300? Težave bodo imeli tudi prihodnji zaposlovalci Yaskawa in Magna. Z njimi se sicer spopada že skoraj polovica podjetij. Smo izobraževali ljudi, ki jih ne potrebujemo, so krivi slabi delovni pogoji, prenizke plače, previsoke socialne pomoči? O strukturnem neskladju na trgu dela v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Alenko Terlep.
Novi ameriški predsednik Donald Trump se drži svojega predvolilnega programa in v Združenih državah izvaja osupljive spremembe. Najbolj sta javnost razburila ukaz o graditvi zidu na meji z Mehiko ter začasna prepoved vstopa v Združene države beguncem in državljanom iz sedmih po večini muslimanskih držav. Zaradi tega so izbruhnile demonstracije, a Trump ne popušča in se ne namerava ustaviti. V Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Vprašanje zaščite terana je postalo vroče konec leta 2016, ko je Slovenija dobila neuradno informacijo, da bo Evropska komisija kljub njenemu nasprotovanju hrvaškim pridelovalcem vina po zelo nenavadni poti – z delegiranim aktom – omogočila delno uporabo imena teran. Sprejemanje tega akta so že začeli in Slovenija ga ne more preprečiti. Kdo se je s kom o teranu dogovarjal »pod mizo«, kdo je naredil napako in zakaj bo Slovenija zaradi terana tožila Evropsko komisijo? O vsem tem z gosti Studia ob 17h voditeljica Jernejka Drolec.
Slovenska podjetja, ki prodajajo svoje storitve v Avstriji, so od prvega januarja letos pod budnim očesom avstrijskih inšpekcijskih služb. Naša severna soseda je namreč zaostrila zakon proti plačilnemu in socialnemu dampingu. Več kot 120 slovenskih podjetij zdaj svojo pravico išče pred Evropsko komisijo. O tem, s kakšnimi argumenti, kakšne so kazni za kršitelje in kako jim pri tem pomaga naša država, v današnjem Studiu ob 17-ih.
Francoski socialisti so sinoči izbrali svojega kandidata, s katerim tri mesece pred predsedniškimi volitvami vstopajo v predvolilno kampanjo. Zdaj so torej znana vsa imena, ki imajo največ možnosti, da po petih letih v Elizejski palači nasledijo Francoisa Hollanda.(IZJAVA) O njegovi politični zapuščini, o tem, kje je Francija danes in kam bi jo radi popeljali kandidati za najvišji politični položaj v tej državi, z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.
Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta se bomo v Studiu ob 17ih spraševali, koliko smo se Evropejci sploh naučili iz te najbolj krvave epizode evropske zgodovine. Sploh še hočemo slišati svarilo iz preteklosti ali pa nam je usojeno ponavljati celo najbolj krvave napake? Oddajo pripravlja Goran Dekleva.
Arhitekta Jožeta Plečnika uvrščamo med 10 najboljših arhitektov prve polovice 20-tega stoletja, spada med tri največje češke arhitekte 20-tega stoletja, nekateri strokovnjaki pa ga ob Francetu Prešernu označujejo za največjega slovenskega umetnika. Na vrednost njegovih del bodo pri nas opozorili z dogajanjem ob Plečnikovem letu, več dogodkov pa bo vse leto potekalo tudi v Pragi. Kaj dela Plečnika tako izjemnega, se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Oddajo bo vodil Aleksander Čobec.
Neveljaven email naslov