Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Napetosti med Washingtonom in Ankaro ter posledična podvojitev ameriških carin na turško jeklo in aluminij so močno pretresle turško gospodarstvo in vplivale na padec vrednosti turške valute. Turški predsednik Erdogan medtem utrjuje oblast, nadaljuje gonjo proti vsem nasprotnikom in se zapleta v prepire s ključnimi članicami mednarodne skupnosti.
Poletje je čas dopustniških potepanj. Pozanimali smo se, kaj je Sevnici prineslo dejstvo, da je tam preživljala otroštvo prva dama Združenih držav. Mediji so Sevnico postavili na svetovni zemljevid; ima zato več turistov, kateri so še drugi gospodarski učinki? Kaj pravijo domačini – so že siti Melanijine zgodbe?
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Medtem ko se večina Slovencev in Slovenk poleti odpravlja na dopust, več kot 30.000 zaposlenih v turizmu in gostinstvu o tem lahko le sanja; na vrhuncu turistične sezone je zanje 8-urni delovnik namreč samo črka na papirju. Zaradi pomanjkanja zaposlenih delajo po najmanj 12 ur na dan, ob koncih tedna, praznikih in ponoči. K slabšemu ugledu teh poklicev v družbi gotovo prispevajo tudi nizke plače.
Marjan Šarec je postal predsednik trinajste slovenske vlade. “Dela bo veliko na vseh področjih«, pravi sam– torej kako ga bo zastavil, ga sprašujemo v oddaji. Kakšni so izzivi, s katerimi se bo morala spopasti nova vlada komentirata dr. Mojmir Mrak, EF in dr. Marko Lovec, FDV.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik. Vernice in verniki Katoliške cerkve se na ta dan množično udeležujejo bogoslužij, še posebej v romarskih središčih povsod po svetu. Naša najpomembnejša so Brezje, Ptujska gora, Sveta gora, Turnišče, Zaplaz. Osrednje slovensko Marijino svetišče je bazilika Marije Pomagaj na Brezjah. V oddaji o slovesni maši na Brezjah ter pogovora z rektorjem in gvardjanom brezjanskega svetišča dr. Robertom Bahčičem in župnikom v Frankolovem mag. Brankom Cestnikom.
Na pametnih napravah beremo knjige ter prebiramo novice, objave na različnih družbenih omrežjih, kratka sporočila in elektronsko pošto. Kako sta razširjenost in dostopnost besedil spremenili status branja v družbi? Kaj beremo in kdo bere? Kakšno draž ima ob poplavi avdio- in videovsebin sploh še knjiga in kakšni procesi potekajo v naših možganih, ko beremo?
Slovensko gospodarstvo na zunaj deluje kot dobro naoljen stroj. Vendar se konkurenčnost in produktivnost naše države le stežka premikata navzgor po mednarodno primerljivih lestvicah, in to kljub izobraženim in kompetentnim zaposlenim. Resnica je namreč, da zaposleni niso ne zadovoljni in ne motivirani. Vodilni v podjetjih so jih dolgo časa zanemarjali. “Zaposleni so samoumevni.” Nič več. Ti časi so mimo. Človeški kapital v družbi znanja je najdragocenejša dobrina in Slovenci šele odkrivamo, kako jo gojiti in razvijati.
Kako velik problem je uživanje prepovedanih drog v Sloveniji? Se ga lotevamo na pravi način in kako uspešni smo? Dostopnost do drog, zlasti marihuane, ki je najbolj razširjena ter do kokaina se hitro povečuje. Slovenski mladostniki na primer po uporabi konoplje sodijo v sam vrh Evrope. V oddaji o tem kakšne so škodljive posledice in nevarnosti, ki jih prinašajo tudi vedno nove sintetične droge.
Kako zakon o delovnih razmerjih določa koriščenje dopusta, ga lahko delavec izkoristi v več delih? Ga je mogoče izplačati? Kakšne pravice imajo starši? In kako je s pravicami tistih, ki želijo na dopust po daljši bolniški odsotnosti? V oddaji o pravilih, ki določajo način izrabe dopusta.
Kako male gospodarske družbe skrbijo za zaposlene in kako gledajo na tiste, ki temu ne namenjajo pozornosti; pa tudi, ali se poslovno širijo, kaj pričakujejo od prihodnje vlade, so pripravljene na morebitno prihodnjo krizo in kako gledajo na menjave lastništev podjetij v Sloveniji.
Ste vedeli, da imajo v Podcerkvi v Loški dolini hostel, ki je doslej edini v Sloveniji v celoti prilagojen invalidom? Da je Križna jama pri Ložu, ki se razteza na območju treh občin, glede na biološko raznovrstnost četrta na svetu, saj v njej živi kar 50 različnih vrst jamskih živali? Ste že kdaj obiskali notranjski Portorož, kot nekateri imenujejo domiselno urejeno Bloško jezero? Bi radi izvedeli, kaj vse se dogaja na Cerkniškem jezeru in ob njem; koga poiskati, če bi radi opazovali medveda v njegovem naravnem okolju? Notranjska privablja obiskovalce, toda turizem je potrebno tu razvijati s posebnim občutkom, ne da bi povzročali škodo izjemnemu kraškemu okolju.
V Sloveniji naj bi živelo že malo manj kot 1000 medvedov in okrog 70 volkov v 14 tropih. V letu dni naj bi iz narave odvzeli 200 medvedov in 11 volkov. S predlaganim številom pa niso zadovoljni ne kmetje in ne zagovorniki narave. Prvi bi najraje videli, da bi jih sploh ne bi bilo, drugi pa se zavzemajo za prepoved odlova. Kako najti ravnotežje?
Pred 240-imi leti so štirje bohinjski srčni možje osvojili Triglav. Kako zahteven je bil prvi pristop in kaj danes navdihuje številne planince in alpiniste, da osvajajo vrh očaka, ki je simbol naroda? Želja posameznikov po osvajanju vrhov je povezana tudi s 125-letnico organiziranega planinstva. Planinska zveza Slovenije, najbolj množična prostovoljna organizacija, ima v svojih vrstah predane markaciste, ki zgledno skrbijo za poti. O zgodovini pristopov na Triglav, o domoljubnem dejanju Jakoba Aljaža, o povezanosti z gorami bomo v letu, ko tudi Radio Slovenija praznuje 90-letnico, govorili v Studiu ob sedemnajstih. V živo s Kredarice, najbolj priljubljenega izhodišča za osvojitev Triglava.
Na odlagališčih po Sloveniji še vedno rastejo kupi odpadne embalaže, ki jih za to zadolžene družbe nočejo prevzeti, saj se jim to preprosto ne izplača. Ravnanje z odpadki je poslovna panoga kot vsaka druga, interes za predelovanje odpadne embalaže pa je odvisen od razmer na trgu. O tem, ali je tak sistem še vzdržen, kako ga izboljšati in ne nazadnje tudi o tem, kako doseči, da bi pri nas proizvedli več kakovostne plastike.
Slovenija vsaj do vrnitve edinega obsojenega slovenskega džihadista iz italijanskega zapora sploh ni vedela, kakšno grožnjo lahko predstavljajo radikalizirani posamezniki. Incident s televizijsko ekipo takoj po njegovi vrnitvi pa je tudi dokazal, da pri nas ni konsenza, ne glede preventivnih dejavnosti ne postopkov reintegracije oziroma resocializacije ljudi, ki so zapadli v ekstremizem ali terorizem.
Danes bodo upokojenci skupaj s pokojnino dobili letni dodatek, ki pa večini ne bo omilil težav. Številnim upokojencem pokojnina namreč ne zagotavlja varne starosti. Še več, nujna bo pokojninska reforma: smo hitro starajoča se skupnost in število tistih, ki so svoj prispevek družbi že dali, se povečuje; tistih, ki vplačujejo zdaj, pa je zaradi majhne natalitete vse manj. Kako torej napolniti pokojninsko blagajno, kakšna naj bo odmera, bomo delali dlje? Osnovno vprašanje je, kako zagotoviti varno starost in vzdržno pokojninsko blagajno.
Koroška že več desetletij čaka na boljšo prometno povezavo, ki bi omogočila razvoj regije. Pomanjkanje hitre ceste pa se kaže na vseh ravneh tamkajšnjega življenja, zato so Korošci naveličani čakanja protestirali s popolno zaporo ceste v Mislinji. V oddaji o tem, kje se zapleta in pri katerih delih hitre ceste se vendarle premika ! Avtorica Metka Pirc.
Globalni navtični turizem je znova oživel. Pravi razcvet doživlja tudi na Hrvaškem in v Italiji. Kako pa je s tem pri nas? Katere so pomanjkljivosti navtičnega turizma na slovenski obali in katere prednosti bi morali v naših marinah bolje izkoristiti glede na to, da se naša obala po velikosti ne more primerjati ne s hrvaško ne z italijansko? Kako bi lahko bili bolj inovativni in kako bi nadgradili navtični turizem z doživetji na kopnem. Z novinarko Lejo Širok .
Neveljaven email naslov