Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
4537 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Kako se na vojnih in kriznih območjih prebiti do verodostojnih informacij in kje je meja, ko je tveganje preveliko?
Vojna v naši soseščini je v prve minute in na strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost?
O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu, pa tudi o podpori novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki:
– bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl,
– dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik,
– berlinska dopisnica Polona Fijavž,
– dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Družbena omrežja so olajšala širjenje vsebin, ki delajo našo družbo boljšo, bolj kritično, bolj solidarno in odprto. Po drugi strani pa so omogočila, da tudi najbolj sporne teme veliko bolj odmevajo in nas bolj določajo kot prej. Se je dialog zaradi družbenih omrežij izboljšal ali poslabšal? Je digitalizacija povečala razkorak med ideali demokracije in stvarnostjo? Morda pa je Twitter spodbudil posameznike k dejavnemu državljanstvu.
Pred Luko Koper je strateška naložba – podaljšanje prvega pomola. Luka in Občina Koper sta pred kratkim podpisali pismo, s katerim naj bi opredelili zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje, med drugim hrupa. In ker pretovora ne bi bilo brez delavcev, novinarka Tjaša Škamperle sprašuje goste, med njimi predsednika uprave Luke Dimitrija Zadela, o reševanju problematike zaposlenih pri izvajalcih pristaniških storitev.
Predsednik republike Borut Pahor je državni zbor uradno obvestil, da v prvem krogu ne bo predlagal kandidata za mandatarja za sestavo vlade. Prvič v samostojni državi relativni zmagovalec volitev ni tisti, ki bi dobil prvo priložnost, da sestavi vlado. Kako naprej? Poslanke in poslanci imajo še dve možnosti, da vendarle oblikujejo vladno večino. Če se to ne bo zgodilo, bomo imeli sredi oktobra še ene predčasne volitve.
Ves teden smo spremljali prerivanja med Združenimi državami Amerike in Rusijo za moč in vpliv na mednarodnem odru. Marsikdo je morda ob tem pomislil na znani pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Zato se v tokratni oddaji se sprašujemo, kakšen bi bil svet, če bi mu zavladala Kitajska? Kako bi dežela na oni strani velikega zidu lahko postala globalni ekonomski, vojaški, politični in kulturni hegemon in kako bi utegnila po svoji podobi spremeniti svet? – Gostje pred mikrofonom: novinarka in zunanjepolitična komentatorka časopisne hiše Delo Zorana Baković, vodja centra za sodelovanje s Kitajsko pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper dr. Helena Motoh in polkovnik, nekdanji obrambni ataše Republike Slovenije v Ljudski republiki Kitajski mag. Zdenko Udovič.
Mariborska knjižnica na Rotovškem trgu že več let čaka na obnovo ali selitev. Sedanji prostori so pretesni in v izredno slabem stanju, zato je vodstvo že zagrozilo, da bo enoto zaprlo. Zaposleni si želijo, da bi ostali na tej lokaciji, kjer je predvidena 15-milijonska obnova in gradnja vključno s širitvijo knjižnice, a mariborsko županstvo vztraja, da je projekt, ki še ima vsa potrebna dovoljenja, predrag. Zato že več let išče alternativno lokacijo, a vse dosedanje so zaradi finančne, statične ali druge neprimernosti splavale po vodi. Kako naprej z Dejanom Ratom in gosti.
V poletnem času številne Slovence nedvomno prežemata misel na dopust in upanje, da bo šlo vse po načrtu. A žal so tudi nepredvidljivi dogodki in neljubi scenariji del dopusta. Vsako leto se namreč del turistov spoprijema z različnimi težavami: od odpovedi leta, nekateri ostanejo brez obljubljene sobe s pogledom na morje, do slabše hotelske nastanitve, kot je bilo predvideno. Kot potrošniki seveda imamo pravice in dolžnosti, v oddaji vas z njimi tudi seznanjamo.
Ukradeno bodalo z Iga je potrebovalo kar 33 let, da se je vrnilo v Narodni muzej Slovenije. Zelo verjetno je, da je bila kraja naročena, saj so storilci vedeli, kaj iščejo. Kdo naroča takšne kraje? Kako deluje trg ukradenih umetnin? Kako se odkriva storilce in preprečuje kraje? Gostje bodo: višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi mag. Uršula Belaj, direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije dr. Peter Turk.
Srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega voditelja Vladimirja Putina v Helsinkih je bilo dolgo pričakovano, verjetno pa ne bo korenito izboljšalo slabih odnosov med državama. Ameriški predsednik je poslabšal tudi odnose z evropskimi zaveznicami v Severnoatlantskem zavezništvu, saj je vztrajal, da morajo prispevati bistveno več za stroške obrambe. Odprtega spora sicer ni bilo, a nesoglasja ostajajo.
Edward Snowden in Chelsea Manning sta verjetno najbolj znana žvižgača na svetu. Tudi sicer so žvižgači v tujini nepogrešljivi pri razkrivanju gospodarskega kriminala, korupcije, davčnih utaj in podobnega. Toda kaj pomeni biti žvižgač v Sloveniji? Kako opozarjajo na napake v svojem delovnem okolju, kakšen je njihov položaj oziroma usoda in kaj bi lahko naredila država, da bi jih zavarovala? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovorarjajo avtorica knjige Žvižgači, mediji in korupcija Alma Sedlar, žvižgalka Marjana Mrak ter zdravnik Erik Brecelj. Oddajo vodi Marko Golja.
Kako lahko izkoristimo dopust? Ga je treba porabiti v enem kosu ali ga lahko v več delih? Kako je z izplačilom dopusta – je tudi to mogoče? Kakšne pravice imajo starši? In kako je s pravicami tistih, ki želijo na dopust po daljši bolniški odsotnosti? Odgovarjajo: generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katja Rihar Bajuk, predstavnica delovne inšpekcije, sicer vodja Območne enote LJubljana – Kranj Alenka Fritz – Kolbe in strokovni svetovalec, specialist za delovno in socialno pravo z Obrtno podjetniške zbornice Dušan Bavec.
Pred vrati je mesec dni sodnega zatišja, jesen pa prinaša polno novih izzivov, med drugimi, kaj storiti za hitrejše obravnavanje kazenskih postopkov – zlasti zadev s področja gospodarskega kriminala. Bi bila rešitev v ustanovitvi posebnega sodišča za bančni kriminal? O tem, pa tudi o načrtih politike za uvedbo poskusnega mandata za sodnike in zaostritvi odgovornosti tako za sodnike kot tožilce, s predsednikom Vrhovnega sodišča, generalnim državnim tožilcem in predsednikom ljubljanskega okrožnega sodišča.
Globalizacija je šla predaleč in je naplavila populistično ekonomsko politiko. Ta obljublja obrnitev smernic, kot so selitev proizvodnje v tujino, izguba domačih delovnih mest in velike razlike v trgovinskih tokovih. Ameriški predsednik Donald Trump uporablja orodje dviga carin na uvožene izdelke, zlasti kitajske. Evropo je že udaril z uvedbo carin na jeklo in aluminij, grozi pa tudi z ocarinjenjem uvoženih avtomobilov, kar bi močneje prizadelo Slovenijo. Nam grozi, da se bo trgovinska vojna razbohotila čez vse meje? Kdo bo zanjo plačal? O tem vodilni strokovnjaki: ekonomist Jože P. Damjan, član uprave Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka in direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak.
Tudi v Sloveniji primanjkuje ustreznih kadrov, predvsem manj kvalificirane delovne sile. Z nekaterimi državami nekdanje Jugoslavije smo že podpisali sporazume o zaposlovanju njihovih delavcev pri nas. Z julijem imajo prost dostop do slovenskega trga tudi hrvaški državljani. To pomeni, da ne potrebujejo več delovnega dovoljenja in so pri nas v enakem položaju kot drugi državljani Evropske unije. Kakšno je povpraševanje po tuji delovni sili in kako je poskrbljeno za njihovo pravno varnost, kako preprečiti številne kršitve in izkoriščanja in nenazadnje za koga smo še zanimivi?
Po zadnjih podatkih se dostopnost do drog, zlasti marihuane, ki je najbolj razširjena, ter do kokaina hitro povečuje; slovenski mladostniki se na primer pri uporabi konoplje uvrščajo v sam vrh Evrope. O tem ter o škodljivih posledicah in nevarnostih, ki jih prinašajo tudi vedno nove sintetične droge, z gosti iz NIJZ, DrogArt, Stigme, Centra za zdravljenje odvisnosti in policije.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ko so se konec prejšnjega meseca v Velenju pojavili plakati s svastiko in neprikrito rasistično vsebino, so se v slovenskem javnem prostoru odprle debate o novem prebujanju fašizma. Pa seveda ne gre samo za Slovenijo. Ne gre namreč prezreti, da se povsod na svetovnem severu, od San Francisca do Vladivostoka, že leta krepijo družbeno-politične sile, ki se sami svastiki in drugim fašističnim simbolom morda še ogibljejo, ki pa z govorico, ki jo uporabljajo na spletu pa tudi drugod v javnem prostoru, ter političnimi programi, s katerimi se podajajo na volitve, številne zgodovinarje, sociologe, politologe pa tudi povsem navadne državljanke in državljane vendarle spominjajo na zgodovinski fašizem. Kako utemeljene pravzaprav so te primerjave? Koliko podobnosti je med strankami, ki so v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja prevzele oblast v dobršnem delu evropskih držav, in današnjo skrajno desnico? Imamo res opravka z novim prebujanjem fašizma – ali pač z nečim drugim? Predvsem pa – zakaj ta nova politika, naj jo imenujemo tako ali drugače, danes sploh uspeva? Koga vse nagovarja in zakaj številni temu nagovoru tudi prisluhnejo? Zakaj se, navsezadnje, zdi, da ta hip ne levica ne liberalna sredina ne tradicionalna desnica nimajo pravega odgovora na nastop te nove politične sile, če jo lahko tako imenujemo? – To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom: politologinja dr. Danica Fink Hafner, sociolog dr. Gorazd Kovačič in zgodovinar dr. Dušan Nećak.
Vse pogosteje slišimo opozorila zdravstvene stroke o tem, da je cepljenje varna in učinkovita zaščita pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Hkrati so vse glasnejša nasprotovanja tistih, ki temu ne zaupajo in so prepričani, da so cepiva nevarna. Kako se informirati v poplavi nasprotujočih si informacij? Zakaj se je cepljenje znašlo v polju ideoloških razprav? In nenazdanje, kaj pomeni, da se nekatere bolezni vračajo v kraje, v katerih jih že dolgo ali pa sploh ni bilo?
Starajoča se družba oziroma demografija in starostna struktura prebivalstva bodo eden največjih izzivov, ki čakajo Evropo. Žal je slika v Sloveniji še bolj črna in posledice bodo precej strašljive. Upokojencev bo vse več, tistih, ki vplačujejo v blagajno, pa zaradi skromne natalitete, vse manj. Narasli bodo stroški za zdravstvo, dolgotrajno osrbo, v prvi vrsti pa bo vprašanje kako napolniti pokojninsko blagajno. Že danes nastaja vrzel na trgu dela. Je rešitev tudi v premišljenih migracijah? Kje so rešitve starajoče se družbe – o tem z nekaterimi slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu.
Neveljaven email naslov