Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.
4613 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.
Evropa se spopada z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Kaj pomeni prihod beguncev, zakaj njihove poti vodijo prav v Evropo in ne kam drugam? Je stara celina storila dovolj zanje? Ali pa se je premalo zavzela za vzpostavljanje miru. Morda je begunska kriza prav posledica njene pasivnosti, ko gre za mir v svetu. V Studiu ob 17-ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.
Po lanskem žledu je notranjske gozdove prizadela še hujša nesreča, lubadarji. Ti so se namnožili tako močno, da se poznavalci razmer sprašujejo, ali bodo smrekovi gozdovi kar izginili. Levji delež krivde pripisujejo tudi prepoznemu odzivu pristojnih služb na lansko naravno nesrečo. V Studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec.
Do konca septembra je v javni razpravi predlog smernic za pripravo energetskega načrta. Dokument bo opredelil vire energije v prihodnjih desetletjih. Skrb za planet terja postopno opuščanje fosilnih goriv in preusmerjanje k obnovljivim virom energije. O tem, ali je Slovenija pripravljena na ta prehod, kolikšno ceno bomo plačevali za zeleno energijo in ali bomo ob vsem tem gradili še drugi blok nuklearke, v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
Nadzor delovanja diplomatov na slovenskih predstavništvih v tujini je razkril številne nepravilnosti. V kakšnem stanju je slovenska diplomacija? Ali razkrita dokumentacija kaže na to, da na zunanjem ministrstvu pometajo pred svojim pragom ali pa opozarja na slabe razmere na Mladiki? Več o delovanju naših diplomatov in razmerah na zunanjem ministrstvu v današnjem Studiu ob 17-Ih. Voditelj: Blaž Ermenc.
17-ti avgust, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je že 10 let tudi kot državni praznik. Prekmurje je vse od priključitve leta 1919 do danes še vedno najbolj neznano območje v Sloveniji, tudi drugačno od drugih. O zgodovinskih dogodkih in življenju v Prekmurju danes, o njegovih možnostih in priložnostih ter posebnostih bomo govorili v današnjih oddajah Ars humana na našem 3. programu ARS in na 1. programu v Studiu ob 17ih z voditeljico Lidijo Kosi.
Kuba in Združene države Amerike normalizirata odnose, danes odpirajo ameriško veleposlaništvo v Havani. Kaj to pomeni za to socialistično državo? Bo posledica otoplitve odnosov z ZDA sprememba družbenega sistema ali pa zgolj nekaj reform in večje gospodarsko sodelovanje Kube z Zahodom? Kubanski model se je izčrpal, država nujno potrebuje tuja vlaganja, Kubanci pa pričakujejo spremembe. O zgodovinski obnovi diplomatskih odnosov med Kubo in ZDA v Studiu ob 17ih s Tomažem Gerdenom na Prvem.
Kdo bo naš novi arbiter? Bo to strokovnjak iz slovenskih vrst ali bomo odločitev prepustili predsedniku arbitražnega sodišča? Kaj bo odločitev za arbitra povzročila na notranjepolitičnem parketu? Kakšni so odnosi med sosednjima državama in kakšna bo pot arbitražnega sporazuma – o vsem tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Dragom Balažičem.
V tokratnem Studiu ob 17-ih bodo gostje govorili o zmogljivostih študentskih domov, cenah namestitev v javnih domovih in pri zasebnikih ter med drugim o tem, kje je težko pridobiti subvencionirano nastanitev. Z voditeljico Natašo Lang.
Letošnje poletje je temperaturno spet rekordno. Zdi se, da so vremenske skrajnosti postale že kar vsakdanjost. In ni še konec. V globalno vremensko zgodbo se bo vmešal še El Nino. Pojav v Tihem oceanu vedno temeljito spremeni ustaljene vremenske vzorce po svetu in letošnji bo nedvomno pustil opazen pečat. Koliko dodatnih ekstremnih pojavov utegne prinesti, kakšen je njegov globalni vpliv in kaj lahko pričakujemo pri nas, bo tema Studia ob 17ih. Nina Slaček bo gostila klimatologa Lučko Kajfež Bogataj in Gregorja Vertačnika ter oceanografa Vlada Malačiča.
Bomo dobili ali izgubili bitko z invazivnimi tujerodnimi vrstami? V tem obdobju cveti pelinolistna ambrozija, ki so jo lastniki zemljišč zaradi njene alergenosti po zakonu dolžni odstranjevati, za njeno odstranjevanje pa je zdaj skrajni čas. Poleg te se razraščajo še druge invazivne rastline: japonski dresnik, ki se prenaša z gradbenim materialom in povzroča škodo na infrastrukturi. Razširile so se tudi nekatere okrasne rastline in tujerodne živali, denimo školjka v Blejskem jezeru. Se zavedamo resnosti posledic širjenja invazivnih tujerodnih vrst? V Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.
Aljažev stolp, kulturni spomenik državnega pomena in simbol slovenstva, danes praznuje 120 let. Jakob Aljaž ga je postavil v obdobju, ko so Slovenci iskali svojo identiteto ob pritiskih ponemčevanja. Stolp povezuje številne generacije ljubiteljev gora; pa bo obstal na vrhu Triglava? (Ohranjanje pomembne kulturne in zgodovinske dediščine spodbujajo razstave "Ta pleh ima dušo" ter zbirke v Slovenskem planinskem muzeju.) O Aljaževem stolpu, njegovemu ustanovitelju, pomenu za slovensko planinstvo in kulturno dediščino bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Z voditeljico Aljano Jocif
Ozemeljski spor med Slovenijo in Hrvaško ni edini primer v mednarodnih odnosih, še posebej pa ne na območju nekdanje Jugoslavije, kjer večina meja ni dokončno določena. Zdi se, kot bi bilo reševanje spora med Ljubljano in Zagrebom vzorčen primer. Kakšne so izkušnje z drugimi nerešenimi mejnimi spori v svetu in na območju nekdanje Jugoslavije? Bi bilo dobro o njih govoriti na mednarodni konferenci? O teh in drugih vprašanjih bo govor v današnjem Studiu ob 17h, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Električni avtomobili počasi postajajo del vsakdanjosti. Ali je to res; smo se kot družba odločili za e-vozila, za nove tehnološke prijeme in rešitve? Kaj je prinesel razvoj, katera so odprta vprašanja, kakšna je ponudba na trgu? So električni avtomobili res grožnja okolju, kot je pred dvema letoma zapisala norveška univerza za znanost in tehnične študije? Kaj pomeni odmik od množične uporabe fosilnih goriv proti obnovljivim virom, za mobilnost prebivalstva, predvsem na področju uporabe osebnih vozil? O tem v Studiu ob 17h z Milanom Trobičem.
V tujino odhaja vse več mladih, predvsem zaradi študija in raziskovalnega dela. Pa znamo izkoristiti njihove zmožnosti ter zagotoviti vračanje znanj in izkušenj v domovino? Pri tem je vse preveč ovir, zlasti administrativnih. Mladi rojaki z različnih koncev sveta bodo v današnjem Studiu ob 17-ih povedali tudi, zakaj so odšli v tujino, kaj menijo o sodelovanju s Slovenijo in ali se nameravajo vrniti.
Z današnjim dnem je začel veljati ukrep odpisovanja dolgov. Obrazci so tako že na voljo. Svojo podporo je s podpisom potrdilo skoraj 70 predstavnikov podjetij, bank in zavarovalnic ter humanitarnih organizacij, pa tudi nekateri župani. Projekt ne bo rešil vseh težav, jih bo pa vsaj nekoliko omilil. Bi morda morali premisliti o spremembi socialne zakonodaje? O tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Tino Lamovšek.
Pred nami je nov prometno obremenjen konec tedna. Gost promet poleti je eden od dejavnikov večjega števila prometnih nesreč. Letos je na naših cestah doslej umrlo 70 ljudi, 13 več kot v enakem obdobju lani. K temu je največ pripomogla črna julijska statistika, potem ko nam je šlo v prvi polovici leta še tako dobro, da smo dobili evropsko nagrado za varnost v cestnem prometu. O tem, kako obrniti te smernice, v današnjem Studiu ob 17h z Erno Strniša. Slišali boste tudi kak praktičen nasvet, kako ravnati ob nesreči ali zastoju.
Dopust je kot daljše obdobje odsotnosti z dela namenjen zaposlenemu. Lahko ga izkoristimo za počitek, rekreacijo ali potovanje in traja več kot dva dneva. Marsikatera podjetja se julija ali avgusta odločijo za kolektivne dopuste. Pravice in dolžnosti so določene v zakonu o delovnih razmerjih oziroma v posameznih kolektivnih pogodbah. Veste, kakšne so? Če ne, vas vabimo, da prisluhnete današnji oddaji Studio ob 17ih. Z voditeljico Urško Valjavec.
Tema današnjega Studia ob 17ih bo usoda arbitražnega sporazuma. Hrvaška politika enotno napoveduje izstop Hrvaške iz arbitražnega postopka o meji s Slovenijo. Je to sploh mogoče in kaj bi to pomenilo za nadaljnja pogajanja o poteku meje? Slovenija je namreč že določila svojega novega sodnika. Ali afera s prisluhi slovenskemu sodniku in agentki pomeni resno poslabšanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško? Voditelj Tomaž Gerden.
Vlado po slovenski ustavi izvoli državni zbor, ki najprej na tajnem glasovanju izvoli predsednika vlade. Ta mora predložiti seznam ministrov, o katerem državni zbor glasuje še enkrat – tokrat javno. SDS je v parlamentarni postopek že tretjič vložila predlog sprememb ustave, po katerem bi državni zbor vlado volil samo enkrat – torej predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo hkrati. A skupina strokovnjakov predlaga, da bi predsednika vlade izvolil državni zbor, ministre pa bi imenoval in razreševal predsednik republike. Zdi se, da nad nobenim od predlogov politika ni preveč navdušena. Kljub parlamentarnim počitnicam bomo v Studiu ob 17-ih soočili mnenja nekaterih parlamentarnih strank o obeh predlogih. Voditeljica je Jolanda Lebar.
Tri mesece po največji tragediji z begunci v Sredozemskem morju, ko je v brodolomu ugasnilo 800 življenj in še vedno ugašajo, se je Evropska unija sporazumela o sprejetju vseh migrantov po načelu solidarnosti in odgovornosti. Zakaj v skoraj 60 milijonih beguncev, kolikor jih išče zatočišče pred vojno, preganjanjem in naravnimi katastrofami, nismo zares pripravljeni videti ljudi? Zakaj njihovo stisko obravnavamo kot varnostno vprašanje in ne kot humanitarno? In kako se s poplavo beguncev spopadajo v neevropskih državah? O tem v današnjem Studiu ob 17ih z Goranom Deklevo.
Neveljaven email naslov