Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.
4613 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Na Univerzi v Mariboru bodo v torek volili novega rektorja. Kandidatov je pet, v Studiu ob 17-ih bodo soočili svoja mnenja o nekaterih žgočih problemih visokega šolstva: predlogu novega visokošolskega zakona, financiranju univerz in njihovi avtonomiji, povečevanju prekarnih oblik dela, akademski odličnosti ter prednostih in slabostih bolonjske reforme. Voditeljica bo Brigita Mohorič.
Danes bodo znani ukrepi vlade za izboljšanje delovanja slabe banke. Bo z njimi izboljšala gospodarnost, preglednost delovanja in učinkovitost Družbe za upravljanje terjatev bank? In predvsem: bi s tem hitreje našli prave lastnike za problematična podjetja? Se s to težavo spopadajo tako v slabi banki kot v podržavljenih bankah? O vsem tem v današnji oddaji z vodilnima v DUTB in NLB Tjorbornom Manssonom in Jankom Medjo ter ekonomistom Markom Jakličem. Oddajo bo vodila Urška Jereb Brankovič.
Več kot pol milijarde ljudi na leto je žrtev spletnega kriminala, finančni izkupiček kriminalcev pa globalno presega 100 milijard dolarjev. V Sloveniji so spletni kriminalci leta 2013 povzročili za približno milijon evrov in pol škode. V nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij Si-Cert so tako lani obravnavali več kot dva tisoč primerov, le en pa je že presegel vso skupno škodo iz leta 2013. Kako se moramo zavarovati pred vse bolj obsežnim spletnim kriminalom, v Studiu ob 17h.
Zimske počitnice so mimo, na slovenskih smučiščih so bolj ali manj zadovoljni z obiskom. A žičničarji spet opozarjajo, da so razmere, v katerih poslujejo, kritične. Skrajni čas je za sprejetje sistemskega zakona, ki bo rešil, kar še lahko. Poleg tega šepa skupna promocija, smučarske centre dušijo posojila, saj gre ves denar za pokrivanje obresti namesto v razvoj. Ali bomo res pustili propasti dejavnost, od katere je odvisno preživetje številnih turističnih središč? O tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Romano Erjavec
Bo Slovenija 11-ta evropska država, ki bo istospolnim parom omogočila poroko in posvojitve otrok? Katere ekonomske in socialne pravice bi ti pari pridobili s poroko? Bi te pravice res ogrozile tradicionalno družino? Ali bodo nasprotniki uzakonitve enakopravnosti parov ne glede na spol vnovič preglasili prizadevanja tistih, ki se pri nas že skoraj dve desetletji zavzemajo za enakopravno državljanstvo istospolnih? Svoja stališča do teh in še vrste drugih vprašanj bodo v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih soočili zagovorniki in nasprotniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Ugodnejše obrestne mere, skoraj polovico cenejša nafta in dražje kitajsko blago so dejavniki, ki so okrepili konkurenčnost slovenskih izvoznih podjetij na globalnem trgu. Optimizem v gospodarstvu se krepi, ugotavlja statistika, krč očitno popušča. Kako se na spremenjene razmere odzivajo podjetja, s katerimi reformami bi lahko ublažili negativne posledice, če bi se razmere v svetu dodatno zaostrile, in kako podjetja že občutijo posledice rusko-ukrajinske krize? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih.
Program razvoja podeželja za obdobje do leta 2020 zagotavlja 1,1 milijarde evrov. Katerim ukrepom bo ta denar namenjen, bo spodbujal pridelavo hrane ali opuščanje kmetovanja? Dozdajšnje kmetijsko-okoljske ukrepe v novem obdobju nadomeščajo veliko bolj zahtevni kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi. Stroka in kmetje imajo k tem vrsto pripomb. O slabostih in priložnostih, ki jih prinaša večletni program razvoja podeželja, bomo govorili v Studiu ob 17h.
Ali bodo sodni cenilci in izvedenci lahko ta naziv v prihodnje uporabljali samo še takrat, kadar jih bo za to delo imenovalo sodišče, v drugih primerih pa ne? Bodo kadar bodo delali za stranke izven sodnih področij samo še cenilci in izvedenci? Temu v cenilskih in izvedenskih organizacijah večinoma nasprotujejo. In zakaj pravosodno ministrstvo sploh predlaga takšno ureditev? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V skladu z lansko sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice mora Slovenija do sredine julija zagotoviti izplačilo doslej neizplačanih deviznih varčevalcev Ljubljanske banke Zagreb in Sarajevo. Kako namerava to storiti, kaj bo to pomenilo za proračun, ali bo povrnitev večjega dela tega denarja lahko zahtevala od drugih naslednic, pa tudi, kaj bo storila za to, da bo Ljubljanska banka Zagreb prišla do svojih terjatev v dobro delujočih hrvaških podjetjih – ta vprašanja bomo postavili gostom v današnjem Studiu ob 17h.
Slovenija bi za učinkovito promocijo naše dežele potrebovala okoli 20 milijonov na leto ocenjujejo turistični delavci, letos bo na voljo le asketskih 6. A to še zdaleč ni edina težava našega turizma, ki kljub rekordnim številkam z obiski tujcev, močno šepa pri tistih, ki kažejo finančno realnost, saj je panoga že leta v izgubi. Dobra novica pa je ta, da dobimo nazaj samostojno nacionalno turistično organizacijo, toda, ali je ta korak dovolj za tako potrebno uresničevanje strategije razvoja našega turizma? Tudi to bomo v tokratnem Studiu ob 17ih vprašali gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, nekdaj uspešnega delavca v turizmu.
Še pred kratkim smo lahko v parlamentu poslušali obljube o dodatnih sredstvih, ki naj bi jih dobilo notranje ministrstvo, a so poslanci na svoje obljube hitro pozabili. Če bo sprejet zdajšnji predlog rebalansa proračuna, bo namreč policiji že sredi leta zmanjkalo denarja za izvajanje rednih nalog. Kaj to pomeni za njeno delo in za vse nas, ki uporabljamo njene storitve, in ali to pomeni ukinjanje določenih storitev ali celo njihov prenos v zasebni sektor. Več o tem v oddaji Studio ob 17ih, ki jo pripravlja Robert Škrjanc.
Prostotrgovinski sporazum, o katerem se pogajajo Evropska unija in Združene države, s kratico TTIP, naj bi odpravil predvsem necarinske ovire, kar bo imelo posledice na področju hrane, okolja, kemikalij in zdravil. V kmetijstvu gre za prepad med dvema svetovoma, posledice odprave zaščit pa so nepredvidljive, tako za proizvajalce kot kupce. Ali bomo še imeli lokalne kmetijske proizvajalce ali bomo odvisni od korporacij in kakšna bo kakovost naše hrane? Kako se Slovenija pripravlja na spremembe? V Studiu ob 17ih z voditeljico Sandro Brankovič Brecl
Proračun vse bolj postaja potegovanje za to, da se ne odreže preveč denarja za osnovno delovanje služb, policije, šolstva, raziskovanja in sociale. Letos je rebalans še posebej občutljiv zaradi nujnega zniževanja primanjkljaja pod tri odstotke bruto družbenega proizvoda. V današnjem Studiu ob 17-ih se bodo predstavniki vseh parlamentarnih strank opredelili do rebalansa proračuna. Komentirali pa bodo tudi najnovejše dogajanje o položaju DUTB ter tudi o domnevnih nepravilnostih pri ukrepih za sanacijo bank. Politične stranke o aktualnostih z voditeljico Zdenko Bakalar v Studiu ob 17-ih
Še nekaj več kot en teden je do izteka roka za prijavo na evropska sredstva za graditev drugega železniškega tira od Kopra do Divače. Dvomi o tem, ali se bomo prijavili, so odpravljeni, ostaja temeljno vprašanje, kako najti milijardo evrov za največji infrastrukturni projekt v Sloveniji doslej. Bomo uspeli najti zasebnega vlagatelja, bomo ponudili koncesijo za tretji pomol ali prodali del Luke in Slovenskih železnic? Danes v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Ugrin Tomšič.
Kako je zares potekala več milijardna bančna sanacija, je bil izbris imetnikov bančnih delnic in obveznic res nujen, kdaj bomo vendarle dočakali kreditno rast podjetij in koliko bank bomo imeli ob tem času prihodnje leto? O tem v Studiu ob sedemnajstih z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem, in voditeljico Urško Jereb Brankovič.
Slovenci v Italiji ter Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem po več kot štirih letih končujejo doslej največji skupni projekt Jezik Lingua, vreden 3 milijone evrov, ki je sad ustvarjalnega sodelovanja obeh narodnih skupnosti na različnih področjih. O tem več v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Mirjam Muženič. V pogovoru z gosti iz vseh treh držav bo nanizala še več podobnosti in razlik med avtohtonima slovensko in italijansko narodno skupnostjo.
Spopadanje z grško dolžniško krizo je preizkusni kamen trdnosti in delovanja evropske skupnosti ter prihodnje evropske ureditve. Grčija bi morala za izpolnitev dogovorov z javnimi posojilodajalci žrtvovati kakovost življenja svojih državljanov. Temu se upirajo tudi marsikje drugje v Evropi, med drugim v Španiji in na Irskem. Bo Grčiji in preostali Evropi uspelo najti kompromis za razbremenitev dolga ali ostrih pogojev, ki jih mora helenska republika izpolnjevati v zameno za dobljena posojila? Voditelji članic Unije se te dni v Bruslju pogovarjajo tudi o tem. O pričakovanjih, dogajanju in širših odprtih vprašanjih, ki se odpirajo v zvezi z Grčijo, v četrtkovem Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Neveljaven email naslov