Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.
Begunska kriza je temeljito zamajala vrednote in enotnost Evrope. Članice Unije sledijo le vsaka svojim interesom, skupne solidarnosti ni. Povezava pa na današnjem vrhu s Turčijo išče rešitev, kako zaustaviti begunce že na turškem ozemlju. O vplivu tega dogajanja na 28-erico, ali lahko najde rešitev in v kakšnem času živimo, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Maribor ne samo stagnira, temveč umira. Delovnih mest ni, mladi se izseljujejo, med tistimi, ki ostajajo, pa je vse več odvisnih od socialnih prejemkov. Pred skorajšnjim obiskom vlade tam preverjamo, pri katerih projektih lokalna skupnost pričakuje njeno večjo angažiranost in pomoč. Razmere v mestu so resne, samo obljube ne bodo dovolj – teh so v mariborski občini slišali že veliko. Studio ob 17ih tokrat iz štajerske prestolnice z Bredo Čepe.
Begunska kriza je tik pred humanitarno katastrofo, med številnimi prebežniki je množica otrok brez spremstva. Kaj se dogaja s to najbolj ranljivo skupino na poti? V Sloveniji je nastanjenih 32 mladoletnikov brez spremstva, ki v Sloveniji iščejo boljše in varnejše življenje. Čeprav so obravnavani drugače kot odrasli, je vseeno še premalo poskrbljeno za to najranljivejšo skupino prebežnikov. Ne le s strani sistema – dogodki v Kranju govorijo tudi o tem, da pozabljamo, da so otroci begunci najprej otroci. Otroci, ki potrebujejo skrb in pomoč, drugače se lahko hitro znajdejo v rokah nepridipravov in kriminalnih združb. Po podatkih Europola se je namreč za vsaj 10 tisoč otroki migrantov, ki so prestopili prag Evrope, izgubila vsaka sled. So odšli v kakšno drugo državo na lastno pest ali so postali žrtve trgovine z ljudmi? Večino bo travmatična izkušnja zaznamovala za vse življenje. O tem v Studiu ob 17ih s Špelo Šebenik.
V Združenih državah Amerike poteka ogorčen boj za predsedniške nominacije. Glasovanja na super torek v dvanajstih zveznih državah so bila ena od ključnih. Bo pri republikancih sploh kdo lahko ustavil svojeglavega milijarderja Donalda Trumpa, pri demokratih pa nekdanjo zunanjo ministrico Hillary Clinton? O napeti ameriški predvolilni tekmi v oddaji Studio ob 17h z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Trg dela se spreminja in se bo izrazito spremenil. Odvetnik za virtualno lastnino, profesor za socializacijo in druženje, profesionalni prijatelj – to so le nekateri od poklicev, ki bodo posledica silovitega tehnološkega razvoja in strukturnih sprememb družbe. Poklicev, ki jih poznamo, ne bo več. Kakšni so trendi? Kako, če sploh, se lahko na to pripravi odraščajoča generacija? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih. Vabimo vas, da s svojimi mnenji in vprašanji v oddaji sodelujete tudi vi.
Rusija in Združene države Amerike so pred dnevi sklenile dogovor o končanju nasilja v Siriji. Sirski režim in tudi več uporniških skupin so sprejeli sporazum, skrajne skupine, med njimi Islamska država, so izvzete iz njega. Kakšne možnosti ima mir po petih letih brutalnega nasilja? Lahko Sirija sploh ostane enotna država? Se bo reka beguncev, ki se z Bližnjega vzhoda vije proti Evropi, vendarle ustavila? V Studiu ob 17ih z Blažem Ermencem.
Skalni podor na regionalno cesto v Trbovljah, ki je mesto odrezal od glavnih cestnih povezav in železnice, je preizkušnja učinkovitosti dela številnih služb, ki so se tokrat odrezale dobro. Slišali bomo, kako odpravljajo posledice in kje po Sloveniji grozijo podobne nevarnosti, pa tudi o stanju drugih državnih cest, ki so že močno poškodovane in zato nevarne. Kaj novega si lahko obetamo letos in katera popravila bodo sledila zimi, bomo slišali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Karmen Štrancar Rajevec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Tobačni cent za preventivne programe, prepoved prodaje tobačnih izdelkov z aromami in dodanimi zelišči, ki dajejo lažen vtis, da je taka cigareta manj škodljiva, popolna prepoved oglaševanja, omejitev kajenja v avtomobilih ? vrsta ukrepov, s katerimi želi ministrstvo za zdravje omejiti kajenje, ki ga je vse več, predvsem med dekleti in mladimi mamicami. Mladi so tudi ciljna skupina tobačne industrije. 10 smrti manj na dan - je ta cilj dosegljiv, se sprašujemo v Studiu ob 17ih z voditeljico Heleno Lovinčič.
Danes: Kidričevo, Lenart, Šenčur… beguncev noče nihče, več kot polovica Slovencev je za drastične ukrepe proti njim, del politike pa celo podžiga nestrpnost in sovraštvo do migrantov in ljudi, ki bežijo pred vojno. Potem ko smo pred pol leta na železniških postajah po Evropi videli napise z dobrodošlico beguncem, smo zdaj priče vse glasnejšemu sovražnemu govoru, nasilnim, z nestrpnostjo do tujcev prežetim dogodkom, vnovičnemu postavljanju mej in zidov. Zakaj begunce dojemamo kot veliko grožnjo? Kje bi morali iskati rešitve in predvsem, kako se bosta morali spremeniti Slovenija in Evropa?
Po včerajšnjih protestih v Bohinju se sprašujemo zakaj je odlok o plovnem režimu povzročil tolikšno razburjenje. Plačljivo veslanje po slovenskih naravnih in umetnih jezerih, ki so ga ponekod že uvedli, drugje pa še pripravljajo takšne ureditve, je namreč izzvalo negodovanje med ljubitelji teh športov. Občine z zaračunavanjem pristojbin in z določitvijo vstopno-izstopnih točk vzpostavljajo red in varujejo okolje. Ljubitelji veslanja pa so prepričani, da so ureditve nepravične, saj s tem omejujejo dostop do vode, javnega dobrega. Katere so torej prednosti in pomanjkljivosti teh uredb, boste slišali v Studiu ob 17ih z voditeljico Aljano Jocif.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Za Slovence v Italiji pravni položaj in narodnostne pravice ureja državni zaščitni zakon, ki ga je parlament v Rimu sprejel na valentinovo leta 2001. Ali zakon 15 let po sprejemu izpolnjuje svoje temeljne cilje? Kje so rojaki danes in kakšno prihodnost lahko pričakujejo ob dodeljeni zaščiti? Bo dovolj le izvajanje zakonskih določil ali je smiselno razmišljati o njihovi nadgradnji? Odgovore bomo z gosti iz Italije in Slovenije iskali v četrtkovi oddaji Studio ob 17-ih z zamejsko dopisnico Mirjam Muženič.
Slovenija ima kot tranzitna država poseben položaj v evropskem prostoru, čez njeno ozemlje potekata dva vseevropska železniška koridorja. A naša železniška infrastruktura ne zadošča več povpraševanju po prevozih. Da nas evropske prometne poti ne bi obšle in da bi pred tujo konkurenco zaščitili slovenska logistična podjetja, vključno z Luko Koper, so nujne posodobitve, na prvem mestu izgradnja drugega tira med Koprom in Divačo. A dolgoletne napovedi se za zdaj še niso začele uresničevati, saj se odločevalci ne morejo poenotiti glede načina financiranja. O tem, kakšno je stanje naše železniške infrastrukture in kako do sredstev za najbolj nujne projekte, v današnji oddaji Studio ob 17h.
Sovražni govor je izražanje sovraštva do različnih manjšin. Zakaj je tovrstne nestrpnosti tudi pri nas vse več? Kakšne posledice ima sovražni govor, kako se nanj odzivamo, zakaj ga tako težko in zelo redko kazensko preganjamo? Ali preprečevanje sovražnega govora res pomeni omejevanje svobode govora? S Tatjano Pirc in njenimi gosti v Studiu ob sedemnajstih na Prvem programu.
Združeni narodi so v obdobju izbiranja novega generalnega sekretarja tarča številnih kritik svojega delovanja. Veliko držav zahteva reforme, predvsem varnostnega sveta. Generalni sekretar Svetovne organizacije Ban ki Moon pa je pred dnevi predstavil predlog za prenovo sistema humanitarne pomoči. O tematiki v Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Trava, kanabis, marihuna, gandža - skratka konoplja - je pri nas prepovedana mehka droga, ki pa so jo ljudje po vsem svetu tisočletja uporabljali za lajšanje simptomov različnih bolezni. Raziskave dokazujejo njene široke terapevtske učinke. Je ena od najbolj varnih rastlin za zdravljenje, pri nas pa je dovoljena le sintetična uporaba ene učinkovine - THC. Tokrat se je zganila tudi politika: v javni razpravi je predlagani zakon o legalizaciji konoplje. Toda kako jo ohraniti pod nadzorom zdravstva, preprečiti črni trg? Kdo bo koval izjemne dobičke ob legalizaciji? Kakšna je resnica o konoplji, v Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep
Državne proslave so bile vsakokrat težka preizkušnja za avtorje in režiserje, vendar je o tem veljala zaveza molka. Prvi jo je pretrgal režiser letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. O razburkanem dogajanju bomo spregovorili z vidika tradicije državnih proslav pri nas, ustvarjalcev, ki so jih oblikovali, in ideoloških določil časa, medtem ko so se vsi udeleženci spraševali: Kaj si bo narod mislil? S Petro Tanko v Studiu ob 17ih.
Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so pred pomembno odločitvijo, kateri študij izbrati: ali pri tem slediti svojim željam ali prisluhniti razmeram na trgu zaposlovanja? Na ta in številna druga vprašanja, ki se odpirajo mladim pred tradicionalnima informativnima dnevoma, bomo iskali odgovore z gosti z vpisne službe univerze, kariernega centra, zavoda za zaposlovanje in študentske organizacije. Voditeljica studia na prvem bo Nataša Lang.
Brexit oziroma izstop vplivne Velike Britanije iz Evropske unije bi povezavo v obdobju krize močno pretresel, a bi se kot bumerang obrnil tudi proti britanskemu gospodarstvu. Britanske napovedi o referendumu so spodbudile razpravo o reformi evropske povezave. Ali bo kompromis sledil ciljem in vrednotam Unije ali vse močnejšim nacionalnim interesom? Koliko so države članice pripravljene popustiti britanskim željam in kako se bodo opredelile do omejitve pravic priseljencev ter begunske problematike, ki že sama načenja obstoj Unije. Več v Studiu ob 17-ih s Sandro Brankovič.
Neveljaven email naslov