Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.
Na današnji kulturni dan predstavljamo letošnje dobitnike najvišjih priznanj za umetnostne dosežke, ki jih podeljujejo že skoraj 7 desetletij. Slišali boste pogovora s pisateljem Tonetom Partljičem in skladateljem Ivom Petrićem, ki sta bila nagrajena za življenjsko delo, predstavili bomo tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada. V današnji Ars humani na Tretjem in Studiu ob 17h na Prvem programu.
Narodna galerija je v prvih dneh po odprtju pokala po šivih. Razširjena zbirka zakladnice likovne umetnosti naših krajev je v prenovljen Narodni dom v Ljubljani privabila množico obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, ne brez razloga. Zbirka je odslej veliko bolj obsežna, marsikatera umetnina je na novo restavrirana, zlato spet sije s stropov kot pred 120-imi leti. Med stare in nove zaklade Narodne galerije se bomo podali v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Nino Slaček.
Kljub uradnim podatkom, iz katerih bi lahko sklepali, da se razmere na trgu dela izboljšujejo, ni tako. Brezposelnost je manjša, a večina zaposlitev je negotovih, prekarnih. Številni se zato odločijo poiskati nove priložnosti v tujini in pogosto so pričakovanja popolnoma drugačna od realnosti. Višje plače ne pomenijo vedno višjega standarda. V današnjem Studiu ob 17ih bomo z več različnih zornih kotov predstavili selitve in vrnitve z dela v tujini – z Urško Valjavec.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Cene bencina in dizelskega goriva v Sloveniji se še naprej znižujejo in so bile nazadnje tako nizke pred šestimi oziroma sedmimi leti. Prav v tem času se je vlada odločila za postopno sproščanje cen naftnih derivatov. Za začetek država ne bo več določala cen višjeoktanskih bencinov, že čez nekaj mesecev lahko sledi tudi sprostitev cen bolj prodajanih goriv. Trgovci se veselijo tega, kupci pa malo manj, a zaradi dogajanja na svetovnih trgih nič ne kaže, da bosta nafta in z njo bencin spet kmalu dosegla take cene kot pred nekaj leti. Tudi o tem, kako dolgo bodo države proizvajalke nafte vztrajale v tekmi pretirane proizvodnje in kako nizke cene vplivajo na domače gospodarstvo, v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
Kateri so vzroki za sobotno tragično verižno trčenje v megli in kaj bi se bilo dobro naučiti iz te najhujše nesreče v Sloveniji doslej? Če so – kot običajno – ljudje na terenu ravnali tako, kot so najbolje vedeli in znali, se sprašujemo, ali je Dars storil vse, kar je treba. Je bilo na avtocesti dovolj policistov? In ne nazadnje: koliko sta bili krivi neumnost in nepazljivost udeležencev v prometu – v današnjem Studiu ob 17 ih z voditeljem Robertom Škrjancem.
V vrsti kriz se še najmanj ukvarjamo z okoljsko, kar utegne biti usodno. V svetu hitro izumirajo rastlinske in živalske vrste. Človek porabi zase že 40 odstotkov rastlinskih dobrin na letni ravni. Tudi v Sloveniji, ki se rada pohvali z naravnim bogastvom, številke vzbujajo zaskrbljenost. Razmere so ugodne za manj kot tretjino vrst, ki jih varuje Natura 2000. Medtem ko se pritisk človeka na prostor povečuje, pristojno ministrstvo zamuja s pripravo ključnih dokumentov. Kako dolgo bo zdržala veja, na kateri sedimo, preverjamo v Studiu ob 17ih z voditeljico Nino Slaček.
Tržiški Peko je v stečaju, proizvodnja se je ustavila, 156 zaposlenih pa je dobilo odpovedi. Stečaj Peka je najbolj prizadel delavce. Ti za propad podjetja krivijo državo, ki skupaj z bankami ni podprla dokapitalizacije, je pa v preteklosti vanj vložila več milijonov evrov. Peko je v svojem najbolj uspešnem obdobju zaposloval 5 tisoč 500 ljudi, zdaj pa ostaja skoraj brez premoženja. Kakšna prihodnost čaka težko zaposljive delavce, kaj bo ob zdesetkanem premoženju sploh še ostalo v stečajni masi, se stečaji v delovno intenzivnih panogah začenjajo prepozno? Stečaj Peka ima tudi širše posledice - med drugim opozarja na usihanje čevljarstva in izginjanje prepoznavnih blagovnih znamk. Več v Studiu ob 17-ih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Dodatki za stalno pripravljenost in visoki avtorski honorarji profesorjev, prodaja diplom in plagiatorstvo ter izvajanje neakreditiranih študijskih programov so le nekatere afere, ki so zaznamovale visokošolski prostor. Kje so vzroki zanje? Koliko so škodovale ugledu visokošolskega prostora? Na ta in druga vprašanja bodo odgovarjali gostje v Studiu ob 17-tih na Prvem z voditeljico Natašo Lang.
Kljub uradnim podatkom, iz katerih bi lahko sklepali, da se razmere na trgu dela izboljšujejo, ni tako. Brezposelnost je manjša, a večina zaposlitev je negotovih, prekarnih. Številni se zato odločijo poiskati nove priložnosti v tujini in pogosto so pričakovanja popolnoma drugačna od realnosti. Višje plače ne pomenijo vedno višjega standarda. V današnjem Studiu ob 17ih bomo z več različnih zornih kotov predstavili selitve in vrnitve z dela v tujini - z Urško Valjavec.
Slovenija je med bolj onesnaženimi s prašnimi delci v Evropi. Prekomerni koncentraciji teh delcev je izpostavljena skoraj polovica prebivalcev in to že ogroža njihovo zdravje. Onesnaženost te vrste povzročajo individualna kurišča in promet. Zdaj je odprt razpis Eko sklada za brezplačno zamenjavo starih kurilnih naprav na trda goriva za socialno ogrožene prebivalce najbolj onesnaženih območij. Kaj omogoča razpis, kako do teh sredstev in kateri so pomisleki, v današnjem Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodila Karmen Štrancar Rajevec.
Današnji Studio ob 17ih bo namenjen aktualnim odločitvam o begunski problematiki. Ob pomanjkanju skupne evropske politike, ko gre za ravnanje z begunci, so posamezne evropske države začele oblikovati – za zdaj – politična sporočila, da tako, kot je šlo doslej, ne bo šlo več. Ravnanje Slovenije bo odvisno predvsem od tega, kaj bosta v prihodnjih tednih storili Nemčija in Avstrija. Nekaj usmeritev bo sporočila vlada po seji. Kakšna so predvidevanja in v kakšno Evropo se bomo zbudili? Voditelj oddaje bo Tomaž Celestina.
Afera z dodatki za stalno pripravljenost, ki si jih je izplačevala peščica univerzitetnih profesorjev, je vnovič pokazala, da je plačni sistem mogoče izigrati. Se to dogaja še kje v javnem sektorju, pa ne vemo tega? Katere nepravilnosti se skrivajo v zakonu in kateri poklici so zares prikrajšani, pa se pristojni ne vznemirjajo? In ne nazadnje: kako bomo ravnali ob morebitni novi razkriti nezakonitosti? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Niko Benedik.
Oditi je morala sedma uprava DARSa, celoten mandat se je obdržala samo prva. Vsaka politična opcija je na odgovorna strokovna mesta sčasoma postavila svoje kadre. Prek delovanja DARSa se pretakajo ogromna finančna sredstva. Tako velik sistem in tolikšna finančna sredstva so vedno privlačila politiko. Kaj to pomeni za strokovno in verodostojno delovanje? Osnovna naloga DARSa je izgradnja in vzdrževanje avtocest; kako naprej in kako se bo preoblikoval DARS, o tem v današnjem STUDIU OB 17ih z voditeljico Alenko Terlep.
Napovedi o ohlajanju gospodarske rasti so prestrašile vlagatelje na kitajski borzi, panika pa se je razširila tudi na svetovne borze. Novo leto se je na kapitalskih trgih začelo izjemno nestabilno. Je to napoved za celotno leto? Tudi če kitajskim oblastem uspe začasno ustaviti padanje vrednosti juana in omejiti strah, je vprašanje, katero smer dolgoročno ubira Kitajska in kako bo to vplivalo na zahod.
Po terorističnih napadih v Uniji namerava Evropska komisija z direktivo okrepiti nadzor nad nakupom in posedovanjem orožja. A predlagani ukrepi bi prizadeli predvsem tiste, ki se zakonito in vestno ukvarjajo z orožjem – torej športne strelce, zbiralce in lovce, ki opozarjajo, da napadalci uporabljajo predvsem orožje s črnega trga. Kaj predlaga direktiva in katere so glavne kritike, pa z gosti v Studiu ob 17-ih. Voditelj: Robert Škrjanc
Slovenci v Italiji skupaj zmorejo. To je edina pot k uspehu, ki koristi vsem, kar so rojaki dokazali pred nekaj več kot pol leta z odprtjem slovenskega knjižnega središča v Trstu, ki je z uspešnim delom doslej preseglo še tako velika pričakovanja. Bodo stopili skupaj tudi pred novimi letošnjimi izzivi, ki jim stopajo naproti z dobro denarno popotnico? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Mirjam Muženič.
Poljska nacionalistična konservativna stranka Zakon in pravičnost si je s spornima zakonoma zagotovila vpliv na ustavno sodišče ter nacionalne medije. V Bruslju se je sprožil alarm glede stanja vladavine prava v največji vzhodno-evropski državi članici, ki postaja politično in gospodarsko vse bolj vplivna, vendar se odkrito zgleduje po nacionalističnih politikah madžarskega premierja Viktorja Orbana. Bo Unija zaščitila temeljne evropske vrednote? V Studiu ob 17ih z voditeljico Sandro Brankovič Brecl.
V Sloveniji je kar 9 tisoč črnih gradenj brez vsakršne dokumentacije, čaka pa nas legalizacija večine tistih, ki so označene kot nenevarne. Bo med njimi tudi razvpita Türkova sušilnica sadja, ob kateri se sprašujemo: je mogoče doseči enakost pred zakonom? Še teden dni je v javni razpravi nova gradbena in prostorska zakonodaja, ki bo na novo uredila to področje. Predvsem si bo treba za gradbena dovoljenja priskrbeti veliko manj dokumentacije, prostorski akti naj bi bili preprostejši, samograditeljstvo bo urejeno drugače. Katere bodo še druge novosti nove zakonodaje, v Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep.
Neveljaven email naslov