Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.
Danes je ključni dan za manjšo reformo trga dela. Leto in pol smo čakali na spremembe treh zakonov, ki urejajo trg dela. Bodo obljube o dostojnem delu in dostojnem plačilu izpolnjene in torej ne bomo več govorili o izkoriščanju prekarnih delavcev? Bodo inšpektorji lahko zaprli vrata obrtniških delavnic, če ti ne bodo izplačali plače? Odgovore bomo dobili v današnji oddaji Studio ob 17ih. Voditeljica bo Urška Valjavec.
Koliko bodo spremembe zakona o pacientovih pravicah pripomogle h pravočasni in kakovostni obravnavi pri zdravniku? Bodo čakalne vrste krajše in seznami res preglednejši in realnejši? Je sploh uresničljivo, da bi po novem na zdravniški pregled čakali največ 30 minut? Kakšen bo prispevek nove napotnice s stopnjo zelo hitro, katere dolžnosti bodo z novo zakonodajo naložili bolnikom oziroma zdravnikom? V Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš.
Kako zelena je v resnici Slovenija pod zelenimi krošnjami dreves? Kakšna bo usoda okoljsko degradiranih območij? Kako neoporečni so naš zrak, voda in tla in kje se skrivajo ključne pasti, ki lahko ogrozijo naše zdravje? Preverjamo v Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Slaček.
Sobotni teroristični napad v središču Londona je že tretji tovrstni napad v Združenem kraljestvu v minulih treh mesecih. Zakaj se napadi skrajnežev vrstijo prav v tej državi ,kakšni so motivi? Kako se jim zoperstaviti? Bodo napadi vplivali na četrtkove britanske predčasne parlamentarne volitve? Več v današnjem Studiu ob 17-ih.Voditelj Tomaž Gerden.
Več kot dva tedna po okoljski katastrofi v Kemisu se slika o vseh posledicah za prebivalstvo in okolje še vedno sestavlja. V Studiu ob 17ih bomo potegnili črto pod dogajanje, ugotavljali, kaj vse je šlo narobe, kakšne so posledice in nauk te drage šole. Ne nazadnje se bomo vprašali, kaj bo s Kemisom. K poslušanju vabi voditeljica Nina Brus z gosti.
Znani so enoletni učinki uvedbe davčnih blagajn; finančna uprava je po vseh obračunih, ki so jih oddali podjetniki in podjetja, izluščila končni učinek. Pod črto bomo z gosti analizirali učinke, upravičenost uvedbe blagajn in predloge za morebitne izboljšave, spraševali pa se bomo tudi, ali so potrebni dodatni ukrepi zoper sivo ekonomijo.
Je socialni status športnikov rešen? Kdo bo odslej lahko treniral naše otroke? Bodo razpisi za financiranje športnih dejavnosti in infrastrukture po novem bolj preprosti? Po 19-ih letih so poslanci sprejeli nov zakon o športu, ki naj bi pregledno urejal financiranje športnih dejavnosti in zaposlovanje ter določal, kdo in s kakšnimi pristojnostmi sploh lahko deluje kot športni strokovnjak. Voditelj Studia ob 17ih bo Dare Rupar.
Danes mineva natanko 100 let od dne, ko je predsednik jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu dr. Anton Korošec prebral Majniško deklaracijo, v kateri so zapisali, naj se ozemlja, na katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v novo državno telo pod žezlom Habsburške monarhije. Državno vodstvo je zahteve deklaracije zavrnilo. Zaradi spremenjenih razmer po prvi svetovni vojni je to mnenje dunajskih krogov postalo nepomembno, gibanje pa je odločilno pripomoglo najprej k ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter pozneje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. O Majniški deklaraciji z zgodovinarji v Studiu ob 17-ih.
Ameriški predsednik Donald Trump se je na svoji prvi zunanjepolitični turneji v Savdski Arabiji srečal z voditelji muslimanskega sveta, v Izraelu je pozival k miru med Izraelci in Palestinci in boju proti terorizmu. Srečanja s papežem Frančiškom ter z voditelji Evropske unije, Nata in skupine G-7 pa so pokazala različne poglede na podnebne spremembe in trgovinske sporazume. O Trumpovi zunanji politiki v današnjem Studiu ob 17ih s Tomažem Gerdenom.
Zakaj je rogoški gozd tako pomemben, da ga krajani ne dajo, in kakšna je vloga urbanih gozdov? Kaj pravita znanost in stroka, kaj lastniki gozdov? O krčenju gozdov na eni strani in zaraščanju na drugi ne odloča prostorska politika, ampak je to stihijsko. Ob tednu gozdov se sprašujemo, ali bo predviden povečan odstrel jelenjadi rešil gozdove in uničil ravnovesje v populaciji. Z gosti Studia ob 17ih se bo pogovarjala voditeljica Jernejka Drolec.
V kakšnem stanju je svetovno gospodarstvo? Letošnji kazalci obetajo izboljšanje. Ali lahko napovedi o protekcionističnih ukrepih ameriškega predsednika ogrozijo približno 3,5-odstotno rast svetovnega gospodarstva? Kakšen bo vpliv ločitvenih pogajanj med Evropsko unijo in Veliko Britanijo? Tudi o tem v Studiu ob 17h dan pred srečanjem voditeljev sedmih najbolj razvitih držav.
V današnjem Studiu ob 17-ih bomo preverjali, kaj je dosegel Sindikat delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije po trimesečnih pogajanjih z vodstvom. Ali sklenjeni dogovor odpravlja nemogoče delovne pogoje, nepravilnosti in tudi neustrezna plačila za opravljeno delo, na katera so zaposleni opozorili že v začetku leta in zagrozili s stavko. Se bo z dogovorjenim strinjal tudi drugi sindikat, KS 90, ki mu je vodstvo odreklo reprezentativnost in se bodo razmere končno umirile, na Pošti pa prevladalo bolj pozitivno delovno okolje? Z gosti in Bredo Čepe.
Kakšni so podatki o onesnaženosti, ki je posledica požara v tovarni Kemis? Potok Tojnica je mrtev, še huje – tempirana bomba. Kaj pomenijo presežene vrednosti nevarnih snovi od nikla in kobalta do živega srebra in kakšne so dolgoročne posledice izpusta snovi, ki ne bodo kar izginile? Prebivalcem bomo odgovorili na vprašanja, kaj je z vrtninami in kam z njimi, pa z zemljinami, pašo in češnjami, ki bodo letos ostale na drevesih. Ne nazadnje: ali Kemis kot stalna grožnja ostaja?
Naša država je ena od članic Evropske unije, ki bodo imele po letu 2021 nadpovprečen delež prebivalcev, starejših od 65 let. Katere spremembe so nujne? Je rešitev nova pokojninska reforma? Brez sodelovanja vseh rodov bo sožitje pod velikim vprašajem. Poglede civilne družbe, stroke in politike bomo predstavili v tokratni oddaji. Voditeljica bo Urška Valjavec.
Koncert razvpitega hrvaškega glasbenika Thompsona, ki odkrito simpatizira z ustaštvom, je po odločitvi upravne enote Maribor odpovedan. Je bila s tem kršena pravica do svobode govora ali smo se zavarovali pred sovražnim govorom?
Ob tednu ljubiteljske kulture bo govor o tem, kako ukvarjanje z ljubiteljsko kulturo prinaša večjo kakovost življenja, družabnost in spletanje vezi ali predstavlja izhodiščni prostor, ki se širi v poklicno dejavnost, hkrati pa ljubiteljski množici omogoča dostop do kulturnih dobrin. Gostje oddaje Studia ob 17-ih bodo vodje programov, mentorji in večletni ljubiteljski ustvarjalci.
Avtomobilski gigant Magna trka na slovenska vrata, država in občina Hoče-Slivnica pa hitita s pripravo vsega potrebnega za začetek izvedbe. O vplivu tovarne na okolje in življenje ljudi v Hočah in okolici bomo govorili z gosti iz občin, civilne pobude in organizacije, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem Slovenije. Obšli ne bomo niti napovedanega krčenja Rogoškega gozda. Voditelj Studia ob 17ih bo Aleks Horvat.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Izsiljevalski virus WannaCry je konec tedna prizadel več kot 200 tisoč tarč v več kot 150-ih državah, tudi v Sloveniji. Strokovnjaki danes pričakujejo nov val okužb, saj bodo številni prižgali svoje službene računalnike. Tarče so sicer računalniki z neposodobljenim operacijskim sistemom Windows. Kako je mogoče, da številna podjetja, bolnišnice, trgovske družbe in celo nekatere vladne ustanove ne posodabljajo programske opreme? Kako ranljivi so sicer operacijski sistemi? Kaj svetujejo kibernetski strokovnjaki? Kako se bomo v svetu povezanih naprav zaščitili pred takšnimi napadi? Odgovori v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Urško Henigman.
Filozof Mladen Dolar je že pred dnevi zapisal, da se mu zdi ponavljajoče se uvrščanje Bartolovega Alamuta med obvezno maturitetno branje škandal; Inštitut za javno zdravje je opozoril, da je naslov maturitetnega eseja “Samomor kot izhod iz družbenega kolesja” z javnozdravstvenega vidika neprimeren. Gostje v Studiu ob 17-ih bodo zato razmišljali o izbiri maturitetnega dela, branju dijakov, kaj je kanon, zakaj je dragocen in kako ga sprejemajo mladi. Voditelj bo Marko Golja.
Neveljaven email naslov