Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.
4612 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.
Ni ne značajska šibkost niti pomanjkljivost, kot jo želijo označiti nekateri. Je huda bolezen, ki prizadene več kot 300 milijonov ljudi na svetu. Osrednja tema svetovnega dne zdravja je bila depresija, za katero sta značilni dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih sicer uživamo, ob tem pa je ovirano tudi naše vsakdanje delovanje. Zakaj o tej duševni motnji redko govorimo na glas? So predsodki o antidepresivih upravičeni? O vsem tem z gosti in voditeljico S17 Tino Lamovšek.
Slovenski filmski arhiv hrani več tisoč filmov, toda kadar si želimo ogledati kako slovensko filmsko klasiko, je to pravi izziv. Večina slovenskih filmov je namreč še vedno dostopna le na filmskih trakovih. Digitalizaciji in restavraciji filmske dediščine namenjajo pozornost na mednarodnem simpoziju v Ljubljani, osvetlili pa ju bomo tudi z gosti v Studiu ob 17h. Voditelj oddaje bo Urban Tarman.
Več milijard dolgov, ki jih je hrvaški Agrokor med drugim porabil tudi za nakup Mercatorja, so koncern potisnile na rob propada. Zapleti okoli reševanja Agrokorja vse bolj majejo hrvaško gospodarstvo, primer odpira širša politična in celo geostrateška vprašanja. Kaj bi Mercatorju prineslo načrtovano prestrukturiranje koncerna in kako varen je v resnici pred posledicami propada Agorkorja? Bomo Slovenci plačali tudi nespametne poteze hrvaškega tajkuna Ivice Todorića? O tem v Studiu ob 17-ih.
Ameriški vojaški napad na sirsko vojaško letališče režima Bašarja Al Asada, ki ga Washington obtožuje torkovega napada s kemičnim orožjem, je prelomnica v sirskem konfliktu. Kakšne bodo posledice, kako bo vplival na razmerje sil v Siriji in na ameriško-ruske odnose? Bodo temu napadu sledili novi?
Apetiti po zakupu plodne zemlje so veliki in dobre zemljiške politike ni. Komu bo dala prednost država z reformo, če ima pred seboj cilj samooskrbe s hrano? Kdaj si bo upala zagristi v to politično občutljivo področje? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih.
Zemeljski plazovi kot posledica obilnega deževja v Kolumbiji, huda suša, ki pesti še zlasti vzhodni del Afrike in je najhujša v zadnjih 60-ih letih, več milijonov ljudi pa je ogroženih zaradi pomanjkanja vode in hrane. Veliko težav je posledica podnebnih sprememb, poleg tega številna območja pretresajo konflikti. O tem in vprašanju, kaj naj stori mednarodna skupnost, v današnjem Studiu ob 17-ih; voditeljica bo Rajka Pervanje.
Projekt Drugi tir močno razdvaja strokovno in politično javnost. V državnem zboru čakata na obravnavo dva na prvi pogled nezdružljiva predloga zakona. Kateri bo prevladal? Kako poteka pogovor med ministrstvom za infrastrukturo in civilno pobudo? Bomo drugi tir zgradili z udeležbo Madžarske? Bodo slišane pripombe Luke Koper? Je ocenjena vrednost proge realna ali prenapihnjena? Vabljeni k poslušanju Studia ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Skupina srbskih politikov, zbranih okrog Aleksandra Vučića, je pred dobrim desetletjem izstopila iz vrst Šešljeve radikalne stranke in napovedala novo evropsko usmeritev Srbije. Evropa do danes še ni odprla vrat zadnji skupini balkanskih držav. Srbija pa je medtem zunaj evro-atlantskih povezav postala strateško zelo zanimiva partnerica tudi za druge povezave. Je to grožnja ali priložnost za Balkan? – O tem in o vprašanju, kaj je drugače po včerajšnjih predsedniških volitvah, bomo govorili v Studiu ob 17-ih, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.
Ali naše osrednje letališče, ki občuti težave Adrie Airways, stopiclja za bližnjimi letališči? Ga prehitevajo okoliški konkurenti, denimo Zagreb, Benetke in Trst, zlasti z rastjo nizkocenovnih prevoznikov? Kakšna je letalska povezanost Slovenije, kako slabe letalske povezave vplivajo na poslovanje turističnih agencij in kako se te prilagajajo – o tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Aljano Jocif.
Pred vrati je zakon o izvrševanju proračuna, ki med drugim tudi določa povprečnino v višini 533,5 evra. Ministrstvo za finance pravi, da s takšnim zneskom sledi pobudi občin, te pa vračajo žogico, češ da bi za normalno delovanje potrebovali še najmanj dodatnih 6 evrov na prebivalca. Zakaj ne najdejo soglasja? Kakšni izzivi čakajo občine in kako se bo povprečnina gibala v prihodnje? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Danijelom Poslekom.
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske bo uradno sprožilo pogajanja o izstopu iz Evropske unije. To bo velik udarec zanjo, zaradi nameravanega škotskega referenduma o odcepitvi pa bo imelo hude posledice tudi za britansko notranjo politiko. Pogajanja o britanskem izstopu iz Unije bodo dolgotrajna in zapletena, predvsem na gospodarskem področju.
Vas zanima, kdaj se bodo posojila podražila oziroma kdaj se bodo obresti na depozite zvišale? Obdobje zgodovinsko nizkih, celo negativnih obrestnih mer se v Evropi počasi poslavlja. Gospodarska rast je okrepljena, inflacija raste, razlogov za vztrajanje pri ničelnih obrestih tako rekoč ni več. To se že kaže v poslovnih bankah, kjer posojila s spremenljivo obrestno mero počasi spodrivajo lani izjemno priljubljena posojila s fiksno obrestno mero. Gosti v studiu bodo pojasnili ozadje sprememb na trgu obrestnih mer, vabljeni tudi poslušalci s svojimi vprašanji. Voditeljica bo Urška Jereb Brankovič.
Začeli sta se motoristična in kolesarska sezona, ki ne prinašata le užitkov, ampak tudi nevarnosti. Še zlasti na začetku sezone, ko udeleženci niso vajeni novih prometnih razmer. Poškodbe, ki nastajajo pri motoristih in kolesarjih, so po večini zelo hude, pri vožnji z motorjem je možnost za nesrečo s smrtnim izidom 50-krat večja kot pri vožnji z osebnim avtomobilom. Kateri so vzroki za prometne nesreče, kako poskrbeti za varnost, na kaj naj bodo še posebej pozorni, pa v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Robertom Škrjancem.
25. marca mineva 60 let od podpisa ene od temeljnih pogodb evropske povezave, Rimske pogodbe. Z njo se je oblikovalo tako imenovano »trdo« ali »staro« jedro Evrope, sestavljeno iz Francije, Zahodne Nemčije, Italije in trojice držav Beneluksa. Nastala je Evropska gospodarska skupnost, istočasno tudi Evropska skupnost za jedrsko energijo. »Ob tem, ko že več kot 20 let prevzema vodilno vlogo združevanja Evrope, ima Francija za svoj temeljni cilj zagotavljanje miru. Nismo dobili Evrope, imeli smo vojno. Evropa ne bo nastala kar naenkrat ali v skladu z enotnim načrtom. Rastla bo z uresničevanjem konkretnih dosežkov, ki bodo najprej ustvarili pravo solidarnost. Francoska vlada predlaga, da celotna francosko-nemška proizvodnja premoga in jekla v celoti preide pod upravljanje skupnega Visokega organa.« To so besede »očeta Evrope«, Luksemburžana, francoskega premiera Roberta Schumana, izrečene že nekaj let pred podpisom pogodbe o oblikovanju tega ekonomskega in šele kasneje političnega temelja Stare celine. Kakšna je bila Evropa takrat, kaj je zanjo pomenil proces povezovanja in predvsem, kakšna je Evropa danes? Gostje današnjega Studia ob 17-ih so: politologinja dr. Cirila Toplak, ekonomist dr. Vasja Rant, zgodovinar dr. Dušan Nećak, strokovnjak za varnostna vprašanja dr. Klemen Grošelj in generalni direktor za zadeve Evropske unije na MZZ RS David Brozina.
Kako bomo poskrbeli za odpadke iz Jedrske elektrarne Krško? Njihova začasna skladišča so začasna že več kot 30 let, zato so polna. Začela so se pripravljalna dela za trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v krški Vrbini; kdaj ga bomo v resnici dobili, saj je vlada lokacijo potrdila že pred sedmimi leti? Bo Hrvaška kot solastnica krške elektrarne poskrbela za svojo polovico jedrskih odpadkov? Odgovorila ni niti na ponudbo o skupnem odlaganju na krški lokaciji.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Koalicijska drama v zvezi z imenovanjem dveh novih nadzornikov Slovenskega državnega holdinga se nadaljuje. Če ima politika vidno vlogo pri imenovanju tistih, ki bedijo nad holdingom državnega premoženja, pa se zastavlja vprašanje, kakšna je njena vloga pri menjavah v posameznih podjetjih. Je Slovenija v zadnjih letih napredovala v strokovni presoji kandidatov? Kako velik vpliv imajo mreže? Kakšne so posledice, če se v vprašanja gospodarskega upravljanja vmešava politika? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Podoba obale med Koprom in Izolo bo kmalu zelo drugačna. Že z današnjim dnem se zapira precejšnji del obalne ceste. Prizadevanja, da bi promet nadomestile druge, prijetnejše vsebine, so stara že več desetletij. Predstavili jih bomo v Studiu ob 17-ih, v katerem bomo govorili o načrtih z omenjenim območjem ter o predvidenih rešitvah odprtih vprašanj v zvezi s prometom na Obali. Voditeljica bo Jasna Preskar.
Zlikovci danes v otroške sobe ne prihajajo skozi vrata, ampak prek interneta, zato se moramo tako starši kot otroci zavedati, kaj pomeni odgovorna uporaba novih tehnologij in spleta. Katera pravila moramo upoštevati, kako zaščitimo svoje otroke, predvsem pa, kako ravnati, če ti postanejo posredna ali neposredna žrtev spolnih zlorab? O tem v Studiu ob 17-ih z gosti. Voditelj bo Robert Škrjanc.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Neveljaven email naslov