Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
4540 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir.
Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov?
To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.
Ameriški kongres je danes potrdil Joeja Bidna za novega predsednika Združenih držav in Kamalo Harris za novo podpredsednico. Uradno bosta prevzela dolžnosti ob inavguraciji 20. januarja. Senco na dogodke so ponoči vrgli nasilni protestniki, ki so vdrli v kongresno palačo in očitno želeli preprečiti štetje. Nasilje je vzbudilo nemir v javnosti in ogorčene odzive tudi zahodnih politikov, saj takih dogodkov v Združenih državah nismo vajeni. O tem, kje so razlogi, ali je ameriška demokracija še lahko zgled drugim in kaj lahko pričakujemo od novega predsednika voditelj Marjan Vešligaj in gostje: - direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun, - profesor s Fakultete za družbene vede Bogomil Ferfila, - nekdanjim dopisnik iz ZDA Matej Šurc, - zdajšnji dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar.
Slovensko gospodarstvo se je v spomladanskem valu epidemije zaradi pretrganih dobavnih verig praktično ustavilo, v jesenskem valu pa se je skušalo, z izjemo najbolj prizadetih panog, kot sta gostinstvo in turizem, vendarle nekako postaviti na noge. Ob izdatni državni pomoči se zdaj osredotoča na to, kako preživeti tudi po koncu epidemije. Koliko ljudi je ostalo brez dela, na kakšen način se podjetja borijo, da ostanejo nad vodo, kakšno škodo so utrpele javne finance in kdo so zmagovalci epidemije in njihovi nauki? O vsem tem v reprizi gospodarskega letnega pregleda voditeljica Urška Jereb in gosti: - profesorica Polona Domadenik z Ekonomske fakultete v Ljubljani, - Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov, - Dušan Olaj, lastnik in direktor podjetja Duol ter član strokovne skupine za protikoronske ukrepe, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.
V letu 2020 nas je koronavirus postavil pred največji izziv, ki je že in bo še spremenil življenje, kot smo ga poznali. Kot da zdravstvena kriza ni bila dovolj velik zalogaj, smo se spoprijeli še s politično krizo. Z odstopom Marjana Šarca s položaja predsednika vlade smo 13. marca dobili vlado pod vodstvom Janeza Janše, ki se je morala še isti dan spopasti z epidemijo. Jeseni pa so naskok na oblast napovedale stranke, zbrane v alternativi KUL s Karlom Erjavcem na čelu. Prisluhnite reprizi radijske rentgenske slike Slovenije leta 2020 z Natašo Mulec.
Slabo leto po ločitvi sta Združeno kraljestvo in Evropska unija še shajala skupaj tako, kot da se ni zgodilo nič. Z novim letom pa je vez britanskega članstva v Uniji dokončno pretrgana. Kako naprej? Po izredno intenzivnih in razmeroma kratkih pogajanjih sta Bruselj in London na predvečer božiča le dorekla vsebino sporazuma o trgovinskih odnosih in sodelovanju. Analizirajo in komentirajo ga voditelj Luka Robida in gostje Studia ob 17h. Sogovorniki v studiu so dr. Andreja Pegan, raziskovalka na Univerzi Northumbria v Newcastlu; ekonomist dr. Jan Grobovšek z Univerze v Edinburghu ter predavatelj na oddelku za mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu dr. Peter Verovšek. Svoje poglede in pričakovanja na kratko predstavljajo tudi Barbara Uranjek z Britansko-slovenske gospodarske zbornice, Milica Kotur z ministrstva za šolstvo in glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.
Kakšno je bilo kulturno življenje doma in po svetu? V spomin smo si priklicali, katere knjige in njihovi avtorji so bili v središču pozornosti, kaj smo kljub epidemiji gledali na gledaliških odrih in filmskih platnih, da smo poslušali svetovni operni zvezdi sredi Ljubljane, katere slike smo gledali na stenah galerij in na spletu. Kaj nam imajo povedati največji slovenski umetniki? Odgovore na ta vprašanja je poiskala Tadeja Krečič Scholten.
V letu 2020 nas je koronavirus postavil pred največji izziv, ki je že in bo še spremenil življenje kot smo ga poznali. Kot da zdravstvena kriza ni bila dovolj velik zalogaj, smo se soočili še s politično krizo. Z odstopom Marjana Šarca s položaja predsednika vlade smo 13-ega marca dobili vlado pod vodstvom Janeza Janše, ki se je morala še isti dan spopasti z epidemijo. Jeseni pa so naskok na oblast napovedale stranke zbrane v alternativi KUL s Karlom Erjavcem na čelu. Avtorica radijske rentgenske slike Slovenije leta 2020 je Nataša Mulec.
V letu 2020 smo bili priča največji gospodarski tragediji po drugi svetovni vojni. Slovensko gospodarstvo se je v spomladanskem valu epidemije zaradi pretrganih dobavnih verig praktično ustavilo, v jesenskem valu pa se je skušalo, z izjemo najbolj prizadetih panog, kot sta gostinstvo in turizem, vendarle nekako postaviti na noge. Ob izdatni državni pomoči se zdaj osredotoča na to kako preživeti tudi po koncu epidemije. Koliko ljudi je v 2020 ostalo brez dela, na kakšen način se borijo podjetja, da ostanejo nad vodo, kakšno škodo so utrpele javne finance, pa tudi kdo so zmagovalci epidemije in kaj se lahko od njih naučimo? O vsem tem, Urška Jereb in gostje v Studiu ob 17-ih. Gostje: - profesorica Polona Domadenik z Ekonomske fakultete v Ljubljani, - Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov, - Dušan Olaj, lastnik in direktor podjetja Duol ter član strokovne skupine za protikoronske ukrepe, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.
To je bilo čudno leto. Začelo se je z novicami s Kitajske o novi, pljučnici podobni bolezni, sledila so zaprtja mej, zaustavitve družbenega življenja in preštevanje mrtvih. V tem letu je zadržanost Irana, kljub ameriškim provokacijam, preprečila izbruh dodatne krize. Združeno kraljestvo in Evropska unija sta tik pred rokom vendarle podpisala sporazum o prihodnjih odnosih, v Združenih državah Amerike je na predsedniških volitvah Joe Biden premagal Donalda Trumpa, Ruski predsednik Vladimir Putin pa si je še utrdil oblast. Te in druge dogodke, ki so zaznamovali leto 2020, med prepletanjem posledic ukrepov za zajezitev širjenja bolezni covid -19, zaradi česar v prihodnje grozijo pandemija lakote, raka, zadolženosti, kriza demokracije, smo zajeli v oddaji Svet v letu 2020. Pripravila jo je Rajka Pervanje.
Pred natanko 30-imi leti smo se prebivalci Slovenije odločili za samostojno in neodvisno državo. Slovenska politika in slovenski narod sta takrat pokazala ne prej in tudi pozneje nikoli videno enotnost. A pot do te enotnosti ni bila tako enostavna, kot se morda danes zdi. In še tri desetletja po tem poteka v delu javnosti in politike bitka za zasluge in interpretacijo takratnih dogodkov. Pa vendar, prišli smo do lastne, neodvisne države. Je ta takšna, kot smo si jo takrat želeli – demokratična, gospodarsko uspešna in mednarodno spoštovana? O vsem tem in o času odločitve voditelj Drago Balažič in ugledni strokovnjaki z različnih področij: - filozof in teolog dr. Edvard Kovač, - nekdanji novinar in diplomat Bojan Grobovšek, - gospodarstvenik Bogomir Strašek in - geograf, okoljevarstvenik in nekdanji politik dr. Dušan Plut.
Kdaj smo v svoji komunikaciji žaljivi in kdaj celo sovražni? Kje je ta meja, ki jo opredeljuje 297.člen Kazenskega zakonika, kakšna je statistika in kakšna kazenska praksa? Lani je Spletno oko, prijavna točka, beležila 773 prijav, vloženih je bilo 21 kazenskih ovadb. Letos bodo številke, kot kaže, višje. Kaj spodbuja sovražno komuniciranje in kaj ga zaustavlja voditeljica Darja groznik in gostje v studiu.
Zakonodaja na področju kmetijskih zemljišč v Sloveniji zavira delovanje kmetijsko zemljiškega trga, premalo ščiti kmetijska zemljišča kot naravni vir in ne nudi podpore prestrukturiranju kmetijstva. Kmetje, ki za razvoj potrebujejo dodatna zemljišča, do njih ne morejo priti. V javni razpravi je predlog sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih, ki med drugim zvišuje odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in prinaša možnost razdruževanja solastnine v denacionalizaciji vrnjenih kompleksov. Je to dovolj za aktivno vodenje kmetijsko zemljiške politike? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z gosti. V studiu so sodelovali minister za kmetijstvo Jože Podgoršek; predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič in direktorica Sklada kmetijskih zemljišč Irena Majcen. Predstavili smo tudi stališča profesorja Emila Erjavca iz Biotehniške fakultete in predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja ter pogovor dopisnice Aljana Jocif s predstavnikom solastnikov kompleksa Sorško polje.
Tokratna oddaja nas vrača natanko tri desetletja nazaj v zadnje ure pred plebiscitom o slovenski samostojnosti in neodvisnosti. Kakšna je bila vloga radia v tistem času, ko smo napovedovali poplebiscitni »gospodarski vzpon in blaginjo prebivalcev Slovenije, ki ga sedanja država ne zagotavlja« in pozivali » k medstrankarskemu premirju, ki naj traja najmanj do sprejetja nove slovenske ustave« ? O tistem času, dilemah in pričakovanjih je spregovoril del ključnih radijskih sodelavcev tistega časa, tako kot takrat pa smo se spet povezali s kolegi v Kopru in v Mariboru. Voditelj je Stane Kocutar, gostje pa takratni uredniki in novinarji Boris Dolničar in Gojko Bervar v ljubljanskem studiu, Darko Pašek v Mariboru in Miloš Ivančič v Kopru.
So institucije EU nedotakljive, kaj razsodba pomeni za razlaščence? Težko pričakovana je bila razsodba Evropskega sodišča o tem, ali so slovenski kriminalisti v okviru raziskovanja bančne luknje upravičeno preiskovali in zasegli dokumente na Banki Slovenije, ali pa so s tem presegli svoja pooblastila in kršili nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke, kot ji je očitala Evropska komisija. Slovenija z enostranskim zasegom dokumentov, ki so del arhivov ECB, ni izpolnila svoje obveznosti spoštovanja načela nedotakljivosti arhivov Unije, je razsodilo sodišče. Gre za precedenčen primer, ki naj bi pokazal, kje je pravzaprav ločnica med pristojnostmi nacionalnih in evropskih organov pri iskanju bančnega kriminala. Kakšne bodo posledice sodbe za Slovenijo, kaj se bo zgodilo s pridobljenimi dokazi in ali bo to kakorkoli vplivalo na razlaščene imetnike bančnih obveznic in delnic, ki na sodno varstvo čakajo že dolgih sedem let? O vsem tem Urška Jereb z gosti. Gosti: - generalni državni tožilec Drago Šketa, - zastopnica oz. agentka Slovenije na Evropskem sodišču Katja Rejec Longar, - odvetnik Miha Kunič, - predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stankovič.
Energetsko podnebne cilje za leta 2020 je Slovenija izpolnila le delno, ob nedavno sprejetih strožjih evropskih zavezah glede emisij pa tudi nas v prihodnjem desetletju čaka bistveno več dela pri zvečanju energetske učinkovitosti, prestrukturiranju industrije in spremembah navad v prometu. S kakšnimi ukrepi se ga bomo lotili? So večji izziv sredstva ali tehnologije in ali bomo znali uporabiti sredstva iz svežnja za okrevanje? Kako to, da za letos dosegamo dva cilja od treh, a nas obenem opozarjajo, da še vedno nismo na poti uresničevanja pariških podnebnih ciljev? In predvsem – ali bomo oživitev gospodarstva po covidu združili z njegovim prehodom v podnebno nevtralnost? Več o tem Erna Strniša in gostje v studiu. Gostje: - Hinko Šolinc, direktor direktorata za energijo, ministrstvo za infrastrukturo, - Andreja Urbančič, Inštitut Jožefa Stefana, koordinatorka projekta LifeClimatePath 2050, - Jernej Stritih iz svetovalnega podjetja s področja okolja, nekdanji direktor vladne službe za podnebne spremembe.
Ministrstvo za infrastrukturo bi omogočilo nove oblike prevoza potnikov, to je najem vozila z voznikom, ki ni klasični avtotaksi in tudi ne potrebuje taksimetra. S tem odpira vrata globalnemu Uberju in drugim podjetjem, bodisi prevoznikom bodisi informacijskim velikanom, ki povezujejo in spodbujajo prevoze prek mobilnih aplikacij, njihov poslovni model pa izriva klasične in regulirane taksi prevoznike. Predlog sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu sicer predvideva določeno regulacijo. Kaj pravijo na ministrstvu, kako spremembe vidijo taksisti, kakšna je sicer naša mobilna prihodnost in ali se pomikamo k prekarizaciji opravljanja prevoznih dejavnosti? Gostje v studiu: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Daniel Avdagič, izvršni direktor AV Living Lab, - Viki Ašič, taksi prevoznik iz Celja. V oddaji svoja stališča do različnih vidikov te problematike v pogovoru z voditeljico Majo Derčar predstavljata tudi profesor Marko Pahor z Ekonomske fakultete v Ljubljani in Neža Vilhelm v imenu Gibanja za dostojno delo.
Mineva 25 let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma v Parizu. Ta je prispeval k miru v Bosni in Hercegovini, ni pa omogočil normalnega demokratičnega razvoja te države. Mednarodna skupnost vlaga veliko denarja, da bi sistem začel delovati, vendar brez odločnih reform to ne bo mogoče. V oddaji o tem, kaj je privedlo do vojne v tej državi, katere so njene možnosti in kakšne so njene povezave s Slovenijo. Gostimo zgodovinarja Boža Repeta, analitika Farisa Kočana ter objavljamo pogovor s profesorjem Mitjo Žagarjem. Avtor in voditelj oddaje je Marjan Vešligaj.
S približevanjem konca leta je poraslo zanimanje za napredek pri dveh ključnih projektih Evropske unije. Pozornost je pritegnila blokada, ki se je zaradi nasprotovanja dveh članic postavila na pot vstopanja sedemindvajseterice v nov sedemletni finančni okvir Unije in na pot sproščanja sklada za okrevanje po pandemiji. Spremljamo pa tudi mučna pogajanja med Unijo in Združenim kraljestvom o njunih prihodnjih odnosih, ki nastopijo z začetkom januarja, še zdaj pa ni sporazuma, ki naj bi te odnose opredeljeval. O vsem tem glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc, ekonomist dr. Jan Grobovšek z Univerze v Edinburghu, predavatelj na oddelku za mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu dr. Peter Verovšek in državni sekretar z zunanjega ministrstva Gašper Dovžan. Voditelj oddaje je Luka Robida.
Pariški podnebni sporazum, od podpisa katerega bo v soboto minilo pet let, med drugim jasno izpostavlja človekove pravice kot ključne pri naslavljanju podnebne krize. Podnebne spremembe pomenijo grožnjo človekovemu življenju, zdravju, povečevanje lakote, konfliktov in izgubo številnih domov. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb pa ne bi smeli pomeniti novega kršenja pravic. Nekatera sodišča že priznavajo, da neizpolnjevanje zavez glede zmanjševanja izpustov pomenijo kršitev osnovnih človekovih pravic. O vsem tem voditeljica Špela Novak z gosti. Gostje: - Živa Kavka Gobbo, predsednica Fokusa, društva za sonaraven razvoj, - dr. Luka Omladič, filozof in okoljski analitik, Inštitut za aplikativno etiko, - dr. Maja Bučar, ekonomistka, Fakulteta za družbene vede.
Drugi val epidemije covida-19 je brutalnejši in trdovratnejši, kot je kdor koli pričakoval. S predsednikom Borutom Pahorjem smo se pogovarjali o tem, zakaj v tujini uspešni ukrepi pri nas ne delujejo? Kako gleda na poteze vlade na področju kulture, medijev, pravosodja in kje vidi razloge za ostro polarizacijo političnega prostora. Je kot eden ključnih akterjev slovenske zunanje politike vpet v razmisleke o odnosih z ZDA in novo pozicioniranje države znotraj Evropske unije? Kam se kot vrhovni poveljnik obrambnih sil uvršča v najnovejši razpravi o naložbah v Slovensko vojsko? O teh in drugih izzivih doma, v Evropi in svetu sta se s predsednikom republike pogovarjala Jolanda Lebar in Aleš Kocjan.
Kolikšna bo po novem minimalna plača? Na to vprašanje manj kot mesec pred uveljavitvijo zadnjega dela zakona o minimalni plači še vedno ni odgovora. Po zdaj veljavnem zakonu bi začela veljati nova formula za izračun in minimalna plača bi se zvišala. A v sedmem protikoronskem zakonskem svežnju vlada predlaga zamrznitev. Delodajalci pravijo, da kaj drugega sploh ne pride v poštev, zagovorniki delavcev so na nogah. Iz vrst sindikatov že prihajajo napovedi stavke. Prisluhnite soočenju vseh treh socialnih partnerjev z voditeljico Urško Valjavec. Gostje: - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, - predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš in - državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mateja Ribič.
Neveljaven email naslov