Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po številnih javnih polemikah in vrsti delovnih sestankih je predlog zakona o obnovi, razvoju in financiranju po avgustovski ujmi vendarle na poslanskih klopeh. Po pretresanju na odboru in pred potrjevanjem na seji državnega zbora osvetljujemo ključne argumente za predlagane rešitve in povzemamo pripombe in predloge zainteresiranih predstavnikov občin, gospodarstva in bank. V javnosti je najbolj odmeval protest gospodarskih združenj in zbornic proti povečanju davčnih obremenitev, predvidenih za polnjenje sklada za obnovo. Veliko pripomb zadeva tudi urejanje vodotokov v prihodnje, nadomestitvene gradnje, kmetijska zemljišča in pasti pri poenostavljanju postopkov in izdajanju soglasij. O vsem tem v torkovem Studiu ob 17.00.
4517 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po številnih javnih polemikah in vrsti delovnih sestankih je predlog zakona o obnovi, razvoju in financiranju po avgustovski ujmi vendarle na poslanskih klopeh. Po pretresanju na odboru in pred potrjevanjem na seji državnega zbora osvetljujemo ključne argumente za predlagane rešitve in povzemamo pripombe in predloge zainteresiranih predstavnikov občin, gospodarstva in bank. V javnosti je najbolj odmeval protest gospodarskih združenj in zbornic proti povečanju davčnih obremenitev, predvidenih za polnjenje sklada za obnovo. Veliko pripomb zadeva tudi urejanje vodotokov v prihodnje, nadomestitvene gradnje, kmetijska zemljišča in pasti pri poenostavljanju postopkov in izdajanju soglasij. O vsem tem v torkovem Studiu ob 17.00.
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar. Gostje bodo: - Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo, - dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH, - in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
Po virtualnem srečanju predsednikov ZDA in Rusije, Bidna in Putina, je Rusija 17. decembra objavila ultimat proti širjenju Severnoatlantske zveze na Vzhod. Zahod obtožuje Rusijo, da želi vojaško poseči v Ukrajini, uradna Moskva se brani, da zgolj odgovarja na poteze Kijeva pred vojaško rešitvijo zamrznjenih konfliktov v Donbasu. Oči svetovne javnosti so uprte v Ženevo, kjer se začenja srečanje ameriških in ruskih diplomatov, ki ga na Zahodu označujejo kot nadaljevanje strateškega dialoga. O ameriško - ruskih odnosih, ki so na najnižji točki po koncu hladne vojne, so razpravljali naš zunanjepolitični komentator Miha Lampreht, dopisnika RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike in Ruske federacije dr. Andrej Stopar in Vlasta Jeseničnik ter publicist Branko Soban.
Peti val epidemije covida-19 in intenzivne diplomatske aktivnosti so zaznamovale prvi delovni teden novega leta po vsem svetu. Komentirali bomo, ali je panika glede omikrona upravičena in kako ga obvladati v slabo precepljeni Sloveniji. Preverili bomo upravičenost tujih pohval na račun našega gospodarstva in kaj si od tega obetajo najslabše plačani. Dišalo bo po bližajočih se volitvah v doslej in odslej predsedujočih članicah Unije, Sloveniji in Franciji. Med načrti francoskega predsedstva bomo pod drobnogled postavili tudi usodo jedrske energije, ki sta ji za razliko od nekaterih partneric v Uniji obe omenjeni članici naklonjeni. Osvetlili bomo tudi ozadje diplomatskega vrtinca v povezavi z odnosi med Zahodom in Rusijo, kjer Unija ne želi biri zgolj opazovalec. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17ih na Prvem.
Na področju visokega šolstva se nam, kot zdaj kaže, obetajo precejšnje spremembe. Vlada je že marca lani pripravila izhodišča za nov način financiranja visokošolske študijske dejavnosti, s katerimi naj bi se zavodi odzivali na potrebe družbe. Sprejela je tudi namero o ustanovitvi nove, četrte javne univerze s sedežem v Novem mestu. Aktualni razpis za podelitev koncesij pa po mnenju dela opozicije in strokovne javnosti daje prednost zasebnim zavodom, ki so blizu največji vladni stranki. Vodstva javnih univerz v spremembah vidijo grožnjo za razvoj visokošolskega prostora in opozarjajo na odsotnost široke javne razprave z vsemi ključnimi deležniki. O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: - prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, - prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, - prof. dr. Borut Rončević, ustanovitelj in predsednik upravnega odbora Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, dekan Fakultete za medije v Ljubljani, - doc. dr. Barbara Toplak Perovič, glavna tajnica Alma Mater Europaea – ECM, - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Vsi obrazi epidemije, razgreta in polarizirana politika, nenehno pogledovanje proti državni blagajni in slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Vse to je zaznamovalo dogajanje v Sloveniji v letu 2021. V ponovitvi pregledne oddaje Studio ob 17.00 voditeljica Nataša Mulec in naši komentatorji za politiko, zdravstvo in gospodarstvo Tomaž Celestina, Snežana Ilijaš in Zdenka Bakalar analizirajo, kaj se je dogajalo in kaj zares zgodilo.
Gastronomija je sestavni del kulture naroda oziroma območja in njegove dediščine, tradicije, zgodovine. Nekatere države skozi to prizmo udejanjajo gastronomsko diplomacijo, kjer gre za nov način promocije regionalnih in lokalnih kuhinj, oziroma prehranskih kultur s podporo države. Poenostavljeno povedano: gastronomska diplomacija je komunikacija med državami na temelju gastronomije. Kako uspešna in dejavna na tem področju je naša država? Kako to posredno in neposredno prispeva k turizmu in k izboljšanju ali vzpostavljanju odnosov med državami? O vsem tem voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - Ilona Stermecki, v.d. direktorice Slovenske turistične organizacije, - dr. Janez Bogataj, etnolog, avtor številnih knjig o gastronomiji, - Nataša Prah, vodja Diplomatskega protokola na Ministrstvu za zunanje zadeve, - Tomaž Kavčič, chef z Michelinovo zvezdico nagrajene Gostilne pri Lojzetu.
Po desetletjih dela smo prav pred koncem leta, za božič uspešno poslali v vesolje najbolj tehnološko zapleten teleskop, kar jih je človek ustvaril. Teleskop Jamesa Webba bo prinesel nova spoznanja na prav vseh področjih astronomije, od nastanka prvih zvezd do življenja v vesolju. Uganke življenja in procesov, ki ga omogočajo, bo odslej pomagala odklepati umetna inteligenca. Program AlphaFold je namreč razrešil problem zgradbe proteinov, ki je znanstvenike mučil desetletja. Z analizo ostanki genetskih sledi v okolju pa lahko danes končno dobimo dejansko sliko o vseh živih bitjih, ki tvorijo ekosisteme, ugotovimo pa lahko tudi, kako in zaradi katerih vzrokov so se spreminjali skozi več deset tisočih let. Zanimiv namig: izumrtje mamuta so povzročile podnebne spremembe in ne lov. To je nekaj utrinkov iz prvega letošnjega Studia ob 17ih, ko je v središču pozornosti znanost.
Vsi obrazi epidemije, razgreta in polarizirana politika, nenehno pogledovanje proti državni blagajni in slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Vse to je zaznamovalo dogajanje v Sloveniji v letu 2021. Voditeljica Nataša Mulec in naši komentatorji za politiko, zdravstvo in gospodarstvo Tomaž Celestina, Snežana Ilijaš in Zdenka Bakalar analizirajo, kaj se je dogajalo in kaj zares zgodilo.
Taljenje ledenikov, katastrofalne poplave, požari, tornadi, begunci in še epidemija - podobe, ki so postale del sedanjosti in del vsakdanjosti. Te podobe razgaljajo najslabše lastnosti človeka, kot je pomanjkanje solidarnosti in empatije. Med prvimi odločitvami ameriškega predsednika Joeja Bidna po zaprisegi v začetku leta je bila vrnitev k pariškemu sporazumu. Ameriška vojska pa se je umaknila iz Afganistana, ki se pogreza sam vase. Ob tem, ko na evropskih tleh begunci umirajo od mraza, evropski voditelji gledajo stran. Ob obupanih prošnjah otoških držav, ki jim grozi naraščajoča gladina morja, Zahod ne reagira. Cepiva proti covidu-19 je zagotovil predvsem zase. O še enem letu zamujenih priložnostih v pregledu dogajanja v svetu s Špelo Novak in in našimi dopisniki po svetu.
Rekordne podražitve energentov in surovin, pretrgane dobavne verige, pomanjkanje ustrezne delovne sile – to je le nekaj zgodb, ki so na področju gospodarstva zaznamovale leto 2021. V pregledu preteklega dogajanja z gosti v oddaji pretresamo ta in še druga najzanimivejša in najvznemirljivejša dogajanja starega leta, pozornost pa namenjamo tudi gospodarskim pričakovanjem v prihodnjem (post)pandemičnem in supervolilnem letu. Gostje: - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - dr. Marko Jaklič, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments.
Slovenski športniki so tudi leta 2021 poskrbeli za kopico vrhuncev. V Tokiu so osvojili tri zlate medalje, Pogačar in Roglič sta znova zmagala na dveh od treh velikih večetapnih dirkah, nogometaši Mure so prvič osvojili naslov državnega prvaka, slovenski nordijski smučarji so na svetovnem prvenstvu šestkrat stopili na zmagovalni oder, odbojkarji pa so v polfinalu evropskega prvenstva s 37 : 35 dobili niz, za katerega se je zdelo, da se nikoli ne bo končal. Skozi te in druge trenutke, ki si jih velja zapomniti, s člani športnega uredništva Radia Slovenija, povezujeta jih Mojca Breskvar in Luka Petrič.
Človek se je učlovečil takrat, ko je nastala prva zgodba, pravi letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Čeprav se zdi, da je za nami še eno nečloveško leto, to ne drži v celoti. Zgodilo se je namreč tudi nekaj dogodkov desetletja. Med njimi je vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, dobili smo Cukrarno, ki sodi med največje infrastrukturne projekte v kulturi, pianist Aleksander Gadžijev se je uvrstil v finale slovitega Chopinovega tekmovanja, slovensko zborovstvo pa je pripravilo mednarodno odmevni festival Europa cantat. To je nekaj dogodkov v letu, ki je bilo znova zahtevno zaradi pandemije, za napetost pa je kljub rekordnemu proračunu skrbel minister Simoniti. Izbor vrhuncev in zdrsov leta 2021 je pripravil Aleksander Čobec.
Ste vedeli, da okrog 700 milijonov Zemljanov, med njimi tudi Rimljani in Dunajčani, pije vodo iz kraških vodonosnikov? Mednarodna speleološka zveza je tudi zato letošnje leto razglasila za mednarodno leto jam in krasa in mu nadela slogan »Raziskujmo, spoznavajmo in varujmo«. S tem je med drugim želela prispevati k boljši ozaveščenosti javnosti o pomenu tega občutljivega sveta, ki nima samočistilne sposobnosti, za preživetje človeštva. Ali smo kaj bližje cilju, kakšno je podzemno življenje, kako raziskujemo in odkrivamo in kakšne skrivnosti skriva ta čarobni svet, voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki. Gostje: - dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa, - Igor Vrhovec, jamski potapljač, - Slavko Polak, kustos biolog z Notranjskega muzeja Postojna, - Borut Peric, krasoslovec in vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.
Pandemija, ki ji še ni videti konca, je zagotovo hudo prizadela približno 500 slovenskih podjetij industrije sejmov in srečanj. Ta so bila zaradi ostrih omejitev delovanja praktično že vse od lanskega marca, z izjemo letošnjih poletnih mesecev, deležna splošne pomoči, namenjene gospodarstvu. A z njo, kot opozarjajo, ne bodo preživela. Pred njimi so mrtvi meseci, poleg tega je panogo zapustilo že okoli 40 odstotkov kadra s specifičnimi znanji. Kdaj namerava gospodarsko ministrstvo objaviti javni razpis s posebno podporo tem podjetjem in kako iz nezavidljive situacije? Predstavljamo zgodbe različnih podjetnikov iz te industrije, načrte ministrstva za gospodarstvo pojasnjuje državni sekretar Igor Zajc, razmere, načrte in možne rešitve pa komentira profesorica ljubljanske Ekonomske fakultete in mednarodno priznana strokovnjakinja za statistiko in anketno raziskovanje doktorica Irena Ograjenšek.
Glavni cilj nove evropske gozdarske strategije je povečati vlogo gozda v boju proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in pri krepitvi konkurenčnega krožnega biogospodarstva. Slovenski lastniki gozdov pa skupaj z evropskimi opozarjajo, da strategija omejuje gospodarjenje z gozdovi, namesto da bi spodbujala rabo lesa, in pričakujejo nadomestila za izgubo dohodka. Kakšna je v resnici sposobnost akumulacije CO2 slovenskih gozdov? Lahko Evropa s svojimi predpisi in sporazumi ustavi globalno izsekavanje amazonskih pragozdov? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, - Rok Sedminek, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov, - Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije, - Nina Tome iz društva FOCUS - društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.
Kakšno Evropsko unijo predaja Slovenija Franciji ob koncu svojega predsedovanja povezavi, smo se spraševali ta teden ob zadnjih zasedanjih evropskega parlamenta in voditeljev Unije med našim predsedovanjem. Evropi smo zagotovili številne nove zakonodajne dogovore, Slovenija pa je – kot je posvaril tudi evropski parlament – vedno bolj razklana in kljub dobim gospodarskim kazalnikom nezadovoljna. Komentiramo vrtenje predvolilnega kolesja, v katero se je ujel interpelirani okoljski minister Vizjak in nesojeno znižanje dohodnine. Kritični pregled tedna tokrat z Blažem Ermencem.
V času, ko se slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije približuje koncu, so se še zadnjič letos v Strasbourgu sešli poslanci Evropskega parlamenta, v Bruslju pa voditelji držav oziroma vlad članic Unije. Na obeh koncih se je žaromet usmeril na Slovenijo. Kako je država, ki nalogo predsedovanja izvaja drugič, opravila s tem zahtevnim projektom, kakšen sijaj in sloves si je pridobila med članicami, kje je poskrbela za premike na ravni Unije in kje so potenciali ostali neizkoriščeni, v kakšni kondiciji vlada predsedovanje predaja Franciji? Kako močan je imunski sistem Unije proti zdajšnji koronakrizi, kako enoten evropski odziv na globalne izzive, kakšno podobo si ustvarja 27-terica ob reakcija na prihode tisočev prišlekov prek zahodne evropske meje, na energetsko krizo, posledice umika sil iz Afganistana, je Zahodni Balkan zavoljo slovenskega angažmaja kaj bliže Uniji, je Slovenija pripomogla k bolj suvereni Evropi ali prej k spodbujanju bolj suverenistične drže posameznih članic, na kako trhlih temeljih sloni evropska pravna država… Voditelj Luka Robida in gostje bodo opravili delno revizijo slovenskega predsedovanja in pogled usmerili tudi k drugim aktualnim temam, ki zadevajo nas, Evropejce. Gostje: - dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta EIPA, - dr. Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Domen Petelin, vladni govorec za predsedovanje.
Končuje se še eno mučno leto spopadanja s covidom-19 in zahtevnih preizkušenj za zdravstveni sistem in trdnost demokratičnih standardov. Slovenska družba je razklana, spodkopano je zaupanje v javne institucije, medije, pravosodje. Kdo je odgovoren? Kje so rešitve? So bile državne pomoči med pandemijo, ki so med drugim omogočile rekordno zaposlenost, res porabljene premalo učinkovito? O vsem tem ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji in na pragu zadnjega leta njegovega predsedniškega mandata v velikem radijskem intervjuju s predsednikom Borutom Pahorjem.
V Evropski Uniji prek digitalnih platform dela več kot 28 milijonov ljudi. Mnogi med njimi nimajo ustreznega zaposlitvenega statusa in socialne zaščite. Evropska komisija je predlagala nabor ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev in podporo trajnostni rasti digitalnih platform dela. Tudi pri nas se veča obseg tovrstnega dela. Kdo so ti delavci? Kakšna pravila veljajo na tem področju? In katere predloge Komisije bo upoštevala Slovenija? O tem Urška Valjavec z gosti, o izkušnjah iz Bruslja In Zagreba pa Igor Jurič in Tanja Borčič Bernard. Gostje: - Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Aljoša Polajžar, mladi raziskovalec in asistent na Pravni fakulteti v Mariboru, - Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), - Marko Guček, direktor podjetja GoOpti.
Kaj nam bo v resnici prinesel Zakon o dolgotrajni oskrbi? Kaj bo drugače morda že jutri in ali bo, ko bo šlo za skromno skrb za starejše, odslej konec vseh izgovorov, češ da bo to urejeno z zakonom? Se bo našlo več tisoč postelj, na katere zdaj zaman čakajo tisti, ki ne zmorejo več sami? Bo dovolj kadra glede na to, da je že danes precejšen del razpisov v domovih za starejše neuspešen? In kot vedno, bo dovolj denarja za vse lepe želje o oskrbi za vse in pod enakimi pogoji, če naj bi zakon o prispevku pripravila šele neka druga vlada leta 2025? Ali pa utegne pomanjkanje denarja pomeniti tudi manj pravic, kot se jih nadejamo z zakonom? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji. Gostje: - Alenka Forte, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, - Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, - dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, - Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja za dostojno starost Srebrna nit. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Neveljaven email naslov