Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po številnih javnih polemikah in vrsti delovnih sestankih je predlog zakona o obnovi, razvoju in financiranju po avgustovski ujmi vendarle na poslanskih klopeh. Po pretresanju na odboru in pred potrjevanjem na seji državnega zbora osvetljujemo ključne argumente za predlagane rešitve in povzemamo pripombe in predloge zainteresiranih predstavnikov občin, gospodarstva in bank. V javnosti je najbolj odmeval protest gospodarskih združenj in zbornic proti povečanju davčnih obremenitev, predvidenih za polnjenje sklada za obnovo. Veliko pripomb zadeva tudi urejanje vodotokov v prihodnje, nadomestitvene gradnje, kmetijska zemljišča in pasti pri poenostavljanju postopkov in izdajanju soglasij. O vsem tem v torkovem Studiu ob 17.00.
4517 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Po številnih javnih polemikah in vrsti delovnih sestankih je predlog zakona o obnovi, razvoju in financiranju po avgustovski ujmi vendarle na poslanskih klopeh. Po pretresanju na odboru in pred potrjevanjem na seji državnega zbora osvetljujemo ključne argumente za predlagane rešitve in povzemamo pripombe in predloge zainteresiranih predstavnikov občin, gospodarstva in bank. V javnosti je najbolj odmeval protest gospodarskih združenj in zbornic proti povečanju davčnih obremenitev, predvidenih za polnjenje sklada za obnovo. Veliko pripomb zadeva tudi urejanje vodotokov v prihodnje, nadomestitvene gradnje, kmetijska zemljišča in pasti pri poenostavljanju postopkov in izdajanju soglasij. O vsem tem v torkovem Studiu ob 17.00.
Po dveh desetletjih prizadevanj in številih pozivih iz Bruslja smo vendarle dobili zakon o dolgotrajni oskrbi, a ga kritiki zaradi nedorečenega financiranja označujejo okvir brez slike. Pojasnjujemo, kdo je dejanski zmagovalec. V črnem plesu med nedodelanimi ukrepi proti covidu in njihovim izigravanjem je jasno, da zmagovalca ni. Komentiramo izplen obiska evropske javne tožilke v Sloveniji in se sprašujemo, kaj konec dolgoletne konservativne vladavine v Berlinu in nastop semaforske koalicije pomeni za Slovenijo. Bo njena prva vsiljena naloga reševanje napetosti na ukrajinsko ruski meji? Kritični pregled tedna tokrat s Snežano Ilijaš.
Vladni predlog sprememb zakona o igrah na srečo predvideva končanje monopolov na tem področju. Povečalo naj bi se število prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet, vlada pa bi koncesije na podlagi javnih razpisov podeljevala najmanj trikrat letno. Zagovorniki sprememb dokazujejo, da bo več ponudnikov na trgu pritegnilo več igralcev in s tem prineslo več denarja tudi humanitarnim , športnim in invalidskim organizacijam. A te se bojijo ravno nasprotnega, lokalne skupnosti pa tudi povečanja problema odvisnosti. Zagovornike in nasprotnike Ingrid Kašca Bucik Kašca Bucik. Gostje: - Tomaž Repinc, predsednik uprave družbe Hit, - Stojan Prando, predsednik sveta delavcev družbe, - Klemen Miklavič, župan Mestne občine Nova Gorica, - Romana Dernovšek, predsednica uprave Loterije Slovenja, - Igor Miljavec, predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, - Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti in ekonomist Igor Masten. Svoja stališča predstavljajo tudi ekonomist dr. Igor Masten in direktorica direktorata za finančni sistem na Ministrstvu za finance Urška Cvelbar.
Nemčija po 16 letih vodenja Angele Merkel in Krščansko-demokratske unije dobiva novo 'semaforsko' koalicijo pod vodstvom levo-sredinskega socialdemokrata Olafa Scholza. V novi koaliciji bosta še stranki zelenih in liberalcev. Je konec ere Merklove, ki je bila garant stabilnosti in varnosti, obenem priložnost za nov začetek, nove politike in usmeritve? Spremembe v Nemčiji bodo zaznamovale tudi evropsko prihodnost. Na dan slovesne zaprisege nove nemške vlade in primopredaje voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž in sogovorniki v studiu razmišlja o tem, kaj to pomeni za evropska zavezništva in kaj za Slovenijo in njeno gospodarstvo. Gostje: - dr. Matjaž Nahtigal, izredni profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Irena Samide, izredna profesorica na Oddelku za germanistiko pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Marta Kos, nekdanja veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.
Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami številne nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa žrtvam otežuje tudi iskanje pomoči in posledično izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, voditeljica Martina Tita Mayer in predstavnice državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.
Na Miklavžev dan bomo v ospredje postavili dobrodelnost. Ali se država zaveda svoje primarne vloge pri zagotavljanju ustreznega gmotnega in siceršnjega položaja prebivalcev in kako jo opravlja? Kakšne poteze v skrbi za najranljivejše vleče med epidemijo, kako humanitarni delavci ocenjujejo njihovo ustreznost? Kdo je spregledan, bi bili najranljivejši v še slabšem položaju, če humanitarni delavci na terenu ne bi poskrbeli zanje? Kako je epidemija posegla v prostovoljstvo, kako dobrodelni smo Slovenci in kako naša podjetja? Pa tudi: zakaj humanitarce razburja predlog zakona o igrah na srečo? O vsem tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: – Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, – Alenka Petek, predstavnica Slovenske karitas, – Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in gonilna sila projekta Botrstvo na Valu 202, – Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Za nami je še en teden, ki nikogar ni pustil hladnega. Polemično je bilo ob predlogih za obvezno cepljenje in doplačevanje za zdravljenje necepljenih covidnih bolnikov. Jezno smo komentirali podražitve elektrike in ogrevanja ter kadrovska prerivanja v energetiki. Skrbele so potrjene spremembe na javni televiziji, napeto je bilo znova v odnosih z Rusijo in Belorusijo. Komentiramo tudi nadaljevanje iranskih jedrskih pogajanj in vlogo naših vojakov na nemirnem Kosovu. Sprašujemo se, kako iskren je ta veseli dan kulture. Kritični pregled tedna s Sandro Krišelj.
Invalidi se v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo s številnimi ovirami in diskriminacijo. Zaradi tega ne morejo uživati temeljnih svoboščin in pravic, določenih v mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Invalidom mora biti omogočeno enakopravno vključevanje v družbeno in ekonomsko okolje, zato jim je treba zagotavljati dostop do vseh javno dostopnih storitev, proizvodov, prometa, do grajenega okolja, informacij in neovirane komunikacije – tudi v znakovnem jeziku, v jeziku gluhoslepih in ko gre za gradiva v lahko-berljivi obliki. O napredku na tem področju v minulem letu in o trdovratnih problemih ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembru, z voditeljico Petro Medved in gosti v studiu. Gostje: - Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, - Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik, - Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, - Igor Miljavec, podpredsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Zanimanje za kapitalske naložbe se v Sloveniji sicer počasi a vztrajno krepi, a naš borzni trg tudi po treh desetletjih obstoja Ljubljanske borze ostaja premalo likviden. Kako ga okrepiti? Kako prepričati varčevalce, da je donos dolgoročno povečini višji na borzah kot v bankah? Na kakšen način spodbuditi mala in srednja podjetja, da denar za naložbe poiščejo tudi na kapitalskih trgih? Lahko prihajajoča Unija kapitalskih trgov na ravni Evropske unije prispeva k oživitvi zanimanja za vrednostne papirje tudi v Sloveniji ali bi tu lahko levji delež prispevala predvsem država z davčnimi olajšavami? O vsem tem izkušeni poznavalci slovenskega kapitalskega trga v pogovoru, ki ga povezuje Urška Jereb. Gostje: - Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, - Igor Štemberger, redsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika, - Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments, - dr. Marko Pahor, ekonomist z ljubljanske Ekonomske fakultete.
V najboljših časih je slovenska lesna industrija zaposlovala več kot 40 tisoč ljudi, zdaj jih okoli 12 tisoč. Vzpostavljanje gozdno-lesnih verig od sadike do končnega izdelka je ključno za ustvarjanje izdelkov z dodano vrednostjo. Predvsem v gozdnatih slovenskih regijah težko pričakujejo gozdno-centre, ki naj bi pomagali vzpostaviti te verige. Ali se lahko Slovenija vrne po poti nekdanje slave lesne industrije? So rešitev mikro gozdno-lesne veriga, kakršne že delujejo ponekod po Sloveniji? Je to pravi korak v smeri, da slovenski les ne bo v tolikšni meri končal v pečeh za kurjenje? Kako se z državnimi obljubami na področju lesarstva soočajo v regijah? O vsem tem voditelj Matija Mastnak s kolegi in gosti v studiu. Gostje: - Danilo Ranc, direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu, - Robert Tomazin, glavni direktor Slovenskih državnih gozdov, - Marko Krenker, direktor podjetja Cemprin, - Marjana Cigala, županja Občine Dravograd in predsedujoča svetu koroške regije.
Prvi naravni sneg v visokogorju in za upravljavce sprejemljiva priporočila NIJZ so na začetku smučarske sezone pomembni za slovenske žičničarje. Ti so kljub lanski katastrofalni zimi, velikemu izpadu prihodka in kadrovskim težavam pripravljeni na začetek smučarske sezone. Nove naložbe so bela vrana. Žičničarji, ki so sicer že dobili del državne pomoči, še čakajo na finančno pomoč zaradi izpada prihodkov. Gorski turizem iz evropskega sklada za okrevanje pričakuje tudi 30 milijonov evrov za naložbe v dotrajane in zastarele žičnice. A pomoč je zgolj obljuba, saj ministrstvo za gospodarstvo kljub drugačnim napovedim še ni objavilo razpisa. O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s kolegi in sogovorniki.
Covid je tudi ta teden krojil naš vsakdan. Nekaj manj na novo okuženih vsak dan še ni prineslo olajšanja bolnišnicam. Vse manj je razumevanja za zavračanje zaščite s cepivi, vrstijo se pozivi k nadaljnji pomoči podjetjem. Komentiramo akrobacije pri uzakonjanju dolgotrajne oskrbe, ki daje starejšim dodatne pravice, ne pa tudi vzdržnega vira njihovega financiranja. Sprašujemo se o ozadju vladnih akrobacij pri imenovanju naših tožilcev za evropski tožilski urad in o akrobacijah pri obnovi ljubljanske Drame. Pojasnjujemo, kaj Evropi in Sloveniji prinaša koalicijska pogodba bodoče nemške vlade in kakšen bo nemško-francoski vlak po bližajočih se volitvah v Franciji. kritični pregled tedna tokrat z Darjo Groznik
O nacionalnem programu za kulturo do leta 2028 že od septembra potekata široka javna in politična razprava. Predlagatelj osnutka, Ministrstvo za kulturo, poslanstvo dokumenta vidi v tem, da se slovenska kultura uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance doma in v svetu. Kritiki mu očitajo zastarel pogled na kulturni resor, celo potiskanje kulture v vlogo ideološke propagande, pa tudi prepuščanje nekaterih področij izključno trgu. Različne poglede je sprožil predlog opredelitve Mladinske knjige Trgovine kot strateške državne naložbe, z odobravanjem pa sta bili sprejeti krepitev sredstev za založništvo in vključitev vizualnih umetnosti. Preden bosta o osnutku odločala vlada in državni zbor, bodo o njem razpravljali tudi voditelj Marko Golja s sogovorniki. Minister Vasko Simoniti se povabilu, brez pojasnila, ni odzval. Gostje: - Uršula Cetinski, predsednica Nacionalnega sveta za kulturo, - dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, - dr. Andrej Blatnik, profesor založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti in pisatelj, - Tadej Meserko, strokovni vodja društva Asociacija.
Za mlade pravimo, da so digitalni domorodci, saj odraščajo obkroženi z novimi tehnologijami in novimi možnostmi, ki jih te omogočajo. Pomemben vidik njihovega odraščanja je seveda šola in izobraževanje, kjer je na posebej visokem mestu opismenjevanje. A to ni več zadostno. V 21-em stoletju namreč mladi potrebujejo tudi medijsko, informacijsko, računalniško in digitalno pismenost. O tem, kako mlade opolnomočiti za uresničevanje svojih digitalnih pravic v mediatiziranem vsakdanu, kaj mora za to storiti država in kaj lahko prepusti podjetjem, družbi in staršem, pa tudi, kaj na tem področju prinaša nova evropska zakonodaja o digitalnih trgih in storitvah, voditeljica Urška Henigman s sogovorniki. Gostje: - dr. Bojana Lobe, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Katja K Ošljak, Zavod za digitalno vzgojo Vsak, - dr. Borut Čampelj, Služba za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Domen Savič, Zavod Državljan D.
Državnost in skupna zavest naroda se gradita tudi z ohranjanjem spomina na prelomne dogodke in velike ljudi iz skupne zgodovine. V tem duhu je Medobčinski muzej Kamnik združil 15 slovenskih muzejev, knjižnic in arhivov v spletni projekt Maistrova pot. Ta povezuje kraje, v katerih je general in pesnik Rudolf Maister živel in deloval, ter ustanove, ki hranijo gradivo ali spomin nanj. Osebnost zgodovinskih dejanj s konca prve svetovne vojne je tako vstopila v digitalni svet ter se predstavila najširšemu krogu radovednežev in raziskovalcev. Projekt nameravajo nadgraditi še z realno popotniško različico. O pomenu Rudolfa Maistra in privlačnem ohranjanju spomina nanj naš voditelj in zgodovinar Stane Kocutar in gosti: - Zora Torkar in Alenka Juvan iz Medobčinskega muzeja Kamnik, - dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice Maribor, - dr. Marko Štepec, Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Državni zbor delovni teden začenja z obravnavo druge od štirih vloženih interpelacij proti ministrom vlade Janeza Janše. Tokrat se bo zagovarjal minister za pravosodje Marjan Dikaučič, minister z najkrajšim stažem v tej vladi – interpelacijo so vložili v manj kot 100 dneh njegovega ministrovanja. Očitki: med drugim neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, sodelovanje pri sprejemanju predpisov, ki posegajo v človekove pravice, tudi neplačilo komunalnega prispevka in izogibanje sodišču. O razmerah v pravosodju se bo Jolanda Lebar pogovarjala s predstavniki pravosodja, ob pomoči ogašanj naše parlamentarne ekipe pa bomo spremljali tudi poslansko razpravo in ministrov zagovor v državnem zboru. Tam bosta Nataša Mulec in Tomaž Celestina. Gostje: - Vesna Bergant Rakočevič, predsednica sodniškega društva, - Boštjan Valenčič, predsednik društva tožilcev, - profesorjem Marko Novak, nekdanji predsednik Sodnega sveta.
Zlom zdravstva in moralni zlom družbe. Ekstremni egoizem. Največja mobilizacija v zdravstvu v samostojni Sloveniji. Osvetljujemo ozadje teh težkih besed in iščemo izhod iz te slepe ulice. Ali k izhodu vodi tudi odstavljanje šolske ministrice, se sprašujemo ob robu parlamentarne razprave o interpelaciji. In še: bo pravkar sprejet rekordni proračun države položaj olajšal ali dodatno zapletel. V kritičnem pregledu tedna z Marjanom Vešligajem tudi kritično o hibridni vojni na poljsko-beloruski in oblikovanju nove evropske obrambne vizije.
Šolsko leto se je na srečo začelo s poukom v učilnicah. Vsaj za najranljivejše otroke je to ključno, saj jim šole predstavljajo močan varovalni dejavnik. A to ni rešilo duševnih stisk otrok. Ne moremo kar pozabiti, da so samo na ljubljanski pediatrični kliniki lani sprejeli za 50 odstotkov več mladih z anoreksijo in po poskusu samomora. Boja s posledicami nenormalnega obdobja v življenju otrok in mladih še zdaleč ni konec – tudi zato, ker duševno zdravje mladih že pred letom 2019 ni bilo takšno, kot bi si ga želeli. Duševne stiske in motnje zato ostajajo težava, ki se vleče že celo desetletje, Slovenija pa ima na tem področju velike zaostanke - pri oblikovanju mrež centrov za duševno zdravje, promociji preventivnih programov na vseh nivojih ter pri številu specialistov za področje otroške in mladostniške klinične psihologije ter psihiatrije. O tem v reprizi pogovora Špele Šebenik s gostjami. Sogovornice: -\tTjaša Bertoncelj iz ZPMS, vodja Tom telefona, telefona za otroke in mladostnike, -\tdr. Melita Bokalič, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije na oddelku Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, -\tdr. Bernarda Dobnik Renko, klinična psihologinja iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, -\tAjda Erjavec, predsednica združenja Šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in svetovalna delavka na Gimnaziji Bežigrad, -\tdr. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa MIRA z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Napetosti na poljsko-beloruski meji so v ospredje znova postavile vprašanje varovanja meja Evropske unije in prenovo skupne azilne in migrantske politike. Zdi se, da je Poljska prepuščena sama sebi. Kje je tu evropska mejna agencija Fronteks? So najmočnejše evropske države pripravljene ščititi zunanje meje unije, ali pa naj se s tem ukvarjajo le obmejne države schengenskega območja? Kaj najnovejši dogodki pomenijo za vstop Hrvaške v schengensko območje? Iz vrst skorajšnje nemške koalicijske partnerice je slišati, da njenega vstopa ne bodo dovolili, dokler Hrvaške ne bo bolj humano ravnala z begunci na svoji južni meji. O tem in še čem voditelj Marjan Vešligaj z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić Bernard, posebno poročevalko s Poljske Polono Fijavž in sogovorniki Gostje: . - Peter Skerbiš iz sektorja mejne policije na generalni policijski upravi, - profesor Damir Josipovič, demografa z inštituta za narodnostna vprašanja, - profesor Vladimir Prebilič s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, tudi in župan obmejne občine Kočevje.
Sredi največje zdravstvene krize pri nas sta vlada in zaposleni v zdravstveni negi in socialnem varstvu dosegla dogovor o dvigu plač. Koliko se bo to poznalo medicinski sestri, koliko zaposlenim v domovih za starejše, predvsem pa, ali lahko obliž na rane močno iztrošenega kadra ustavi množične odhode in vsaj omili trenutno hudo pomanjkanje medicinskih sester in drugih zaposlenih? Od kod denar za višje plače? Bodo vplivale na višino oskrbnin? In nenazadnje, kaj bo z ostalimi zaposlenimi, ki so izpuščeni v tem dogovoru in kdaj pridejo na vrsto vendarle še standardi in normativi? O vsem tem voditeljica Snežana Ilijaš z gosti.
Podnebna konferenca Združenih narodov v Glasgowu ni dosegla želenega cilja: trdnih zavez držav, da bi dvig globalnih temperatur ne bi presegel 1,5 stopinje Celzija. Nekaj napredka je bilo, preveč pa je zgolj načelnih izjav in premalo konkretnih ukrepov. Okoljske organizacije Evropski uniji očitajo dvoličnost, češ da je v Glasgowu pozivala k podnebnim ukrepom v Bruslu pa snovala ukrepe za podporo plinu in industrijskemu kmetijstvu. Razočarane so otoške države, ki so zaradi dviga morske gladine že žrtve podnebnih sprememb a so ostale brez odškodnin. A kljub majhnim korakom je dogovor okoli 200 držav sveta vendarle dobrodošel, ključno pa bo zdaj njegovo udejanjenje. Kaj pomeni doseženi kompromis za svet in kaj za Slovenijo, voditelj Tomaž Gerden in sogovorniki: - klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, – klimatologinja Mojca Dolinar, Agencija RS za okolje, - Barbara Kvac iz društva za sonaraven razvoj Focus, - posebna poročevalka RTVS iz COP 26 v Glasgowu Špela Novak, - podnebna pogajalka Slovenije na COP26 Tina Kobilšek z Ministrstva za okolje in prostor.
Neveljaven email naslov