Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.
4543 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.
Demenca je z vidika javnega zdravstva ena od najdražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo. Tveganje zanjo se s staranjem močno povečuje; v Sloveniji je več kot 32 tisoč bolnikov s to boleznijo, v prihodnjih dvajsetih letih pa se bo število ljudi, ki bolehajo zanjo, podvojilo. Alzheimerjeva bolezen predstavlja več kot 65 odstotkov vseh demenc. September je mesec ozaveščanja o demenci, Ljubljana pa je prav v teh dneh gostiteljica jubilejne, 25-te konference Alzheimer Europe. Oddaja Studio ob 17-ih tokrat o demenci. Pripravlja: Lucija Fatur
Begunska kriza se spreminja v preizkusno testiranje Evrope. Bo evropska ideja solidarnosti in odprtega prostora propadla zaradi strahu in paničnega zapiranja za zidove in žičnate ograje? Smo zmožni v času, ko v svetu potekajo ene najbolj množičnih selitev v zgodovini človeštva, prezreti stereotipe in v beguncih uzreti ljudi? Ljudi, ki niso le težava, ampak lahko Evropi tudi marsikaj ponudijo! O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Slaček.
Kaj vse je šlo narobe na nevrološki kliniki v Ljubljani? Zakaj se je zgodil primer Radan in ali moramo skrb vzbujajočo varnost in kakovost dela z bolniki posplošiti na ves klinični center? Nas je lahko strah ? Danes je poročilo upravnega nadzora postalo uradno, zato legitimni odzivi nanj v Studiu ob 17-ih z voditeljico Heleno Lovinčič.
Vsako novo šolsko leto postavlja pred šolarje in njihove starše nove izzive. Kako se spoprijeti z njimi? Zakaj tarnamo, da so šolarji preobremenjeni s šolskim delom? Kdaj šola postane breme? Kako naj starši motivirajo otroka za šolsko delo? Se ti res preveč vmešavajo v delo učiteljev in jim tako zbijajo avtoriteto? Taka in podobna vprašanja si v teh dneh zastavljajo šolarji, njihovi starši in učitelji. Mi jih bomo našim gostom v torkovem Studiu ob 17-tih na Prvem z voditeljico Natašo Lang.
Drugo največje slovensko mesto je v nedavni preteklosti z Evropsko prestolnico kulture in tudi vstajami pridobilo svojevrstne izkušnje ter se odprlo novim možnostim za prihodnost. Čeprav je finančno odstavljeno in politično apatično, strokovna javnost veliko stavi na moč umetnosti, kulture in intelektualnega potenciala štajerske prestolnice. Kako je leta 2015 živeti v Mariboru, v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljico Simono Kopinšek.
O podnebnih spremembah, vodi, onesnaževanju okolja, sonaravnem razvoju, pa tudi o ekološkem aktivizmu bodo v pogovoru v živo v stari Ljubljani razmišljali meteorologinja in klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednik Trajnostne akademije Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije dr. Dušan Plut. Pripravlja Marko Golja, nikar ne zamudite!
Na kapitalskih trgih vlada živčnost zaradi upočasnjevanja kitajske gospodarske rasti. Vrednosti, ki jih merijo zlasti azijskih borzni indeksi, se raztapljajo. Nekateri se ob tem spominjajo borznih zdrsov v zloglasnem letu 1987, drugi vlečejo vzporednice z azijsko finančno krizo leta 1997. Odzivi so pretirani, pravijo poznavalci razmer na trgih, ki pa obenem priznavajo, da se v Aziji dogajajo premiki. Kateri so in kakšen je vpliv Kitajske na zahod? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kadrovske, državne, Zoisove, od letos tudi štipendije za deficitarne poklice - odprt razpis za dodelitev teh s tem tednom je povzročil takojšen naval in posledično sesutje spletne strani. Zakaj dodeljevanje štipendij po načelu "kdor prej pride, prej melje"? Še vedno pa ostajajo nepodeljene kadrovske štipendije. Kaj se dogaja na področju štipendiranja, katere vrste štipendij lahko pridobi dijak ali študent, z gosti v Studiu ob 17ih voditeljica Nataša Lang.
Današnji Studio ob 17-ih bo potekal s kmetijsko-živilskega sejma Agra, ki v teh dneh v Gornjo Radgono privablja vse, ki so povezani s kmetijstvom in gozdarstvom. Razvoj kmetijstva temelji na mladih in prav danes je začel teči rok za vlaganje prošenj, ki jih kmetijsko ministrstvo razpisuje za pridobitev nepovratnih sredstev mladim prevzemnikom kmetij. Ob robu kmetijskega sejma se bomo v Studiu ob 17h pogovarjali o možnostih za mlade v kmetijstvu. Voditeljca Jernejka Drolec.
Evropa se spopada z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Kaj pomeni prihod beguncev, zakaj njihove poti vodijo prav v Evropo in ne kam drugam? Je stara celina storila dovolj zanje? Ali pa se je premalo zavzela za vzpostavljanje miru. Morda je begunska kriza prav posledica njene pasivnosti, ko gre za mir v svetu. V Studiu ob 17-ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.
Po lanskem žledu je notranjske gozdove prizadela še hujša nesreča, lubadarji. Ti so se namnožili tako močno, da se poznavalci razmer sprašujejo, ali bodo smrekovi gozdovi kar izginili. Levji delež krivde pripisujejo tudi prepoznemu odzivu pristojnih služb na lansko naravno nesrečo. V Studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec.
Do konca septembra je v javni razpravi predlog smernic za pripravo energetskega načrta. Dokument bo opredelil vire energije v prihodnjih desetletjih. Skrb za planet terja postopno opuščanje fosilnih goriv in preusmerjanje k obnovljivim virom energije. O tem, ali je Slovenija pripravljena na ta prehod, kolikšno ceno bomo plačevali za zeleno energijo in ali bomo ob vsem tem gradili še drugi blok nuklearke, v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Erno Strniša.
Nadzor delovanja diplomatov na slovenskih predstavništvih v tujini je razkril številne nepravilnosti. V kakšnem stanju je slovenska diplomacija? Ali razkrita dokumentacija kaže na to, da na zunanjem ministrstvu pometajo pred svojim pragom ali pa opozarja na slabe razmere na Mladiki? Več o delovanju naših diplomatov in razmerah na zunanjem ministrstvu v današnjem Studiu ob 17-Ih. Voditelj: Blaž Ermenc.
17-ti avgust, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je že 10 let tudi kot državni praznik. Prekmurje je vse od priključitve leta 1919 do danes še vedno najbolj neznano območje v Sloveniji, tudi drugačno od drugih. O zgodovinskih dogodkih in življenju v Prekmurju danes, o njegovih možnostih in priložnostih ter posebnostih bomo govorili v današnjih oddajah Ars humana na našem 3. programu ARS in na 1. programu v Studiu ob 17ih z voditeljico Lidijo Kosi.
Kuba in Združene države Amerike normalizirata odnose, danes odpirajo ameriško veleposlaništvo v Havani. Kaj to pomeni za to socialistično državo? Bo posledica otoplitve odnosov z ZDA sprememba družbenega sistema ali pa zgolj nekaj reform in večje gospodarsko sodelovanje Kube z Zahodom? Kubanski model se je izčrpal, država nujno potrebuje tuja vlaganja, Kubanci pa pričakujejo spremembe. O zgodovinski obnovi diplomatskih odnosov med Kubo in ZDA v Studiu ob 17ih s Tomažem Gerdenom na Prvem.
Kdo bo naš novi arbiter? Bo to strokovnjak iz slovenskih vrst ali bomo odločitev prepustili predsedniku arbitražnega sodišča? Kaj bo odločitev za arbitra povzročila na notranjepolitičnem parketu? Kakšni so odnosi med sosednjima državama in kakšna bo pot arbitražnega sporazuma – o vsem tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Dragom Balažičem.
V tokratnem Studiu ob 17-ih bodo gostje govorili o zmogljivostih študentskih domov, cenah namestitev v javnih domovih in pri zasebnikih ter med drugim o tem, kje je težko pridobiti subvencionirano nastanitev. Z voditeljico Natašo Lang.
Letošnje poletje je temperaturno spet rekordno. Zdi se, da so vremenske skrajnosti postale že kar vsakdanjost. In ni še konec. V globalno vremensko zgodbo se bo vmešal še El Nino. Pojav v Tihem oceanu vedno temeljito spremeni ustaljene vremenske vzorce po svetu in letošnji bo nedvomno pustil opazen pečat. Koliko dodatnih ekstremnih pojavov utegne prinesti, kakšen je njegov globalni vpliv in kaj lahko pričakujemo pri nas, bo tema Studia ob 17ih. Nina Slaček bo gostila klimatologa Lučko Kajfež Bogataj in Gregorja Vertačnika ter oceanografa Vlada Malačiča.
Bomo dobili ali izgubili bitko z invazivnimi tujerodnimi vrstami? V tem obdobju cveti pelinolistna ambrozija, ki so jo lastniki zemljišč zaradi njene alergenosti po zakonu dolžni odstranjevati, za njeno odstranjevanje pa je zdaj skrajni čas. Poleg te se razraščajo še druge invazivne rastline: japonski dresnik, ki se prenaša z gradbenim materialom in povzroča škodo na infrastrukturi. Razširile so se tudi nekatere okrasne rastline in tujerodne živali, denimo školjka v Blejskem jezeru. Se zavedamo resnosti posledic širjenja invazivnih tujerodnih vrst? V Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.
Neveljaven email naslov