Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.
4544 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.
Inšpekcija je v začetku meseca trboveljski cementarni prepovedala proizvodnjo, ker nimajo okoljevarstvenega dovoljenja. Lafarge je zato cementarno za nedoločen čas dal v mirovanje in bo reorganiziral družbo. To pomeni tudi odpuščanja. Kateri so vzroki za nastale razmere in zakaj se je tako hudo zapletlo prav pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Karmen Štrancar Rajevec.
Po propadu Južnega toka se Evropa sprašuje, kje bo dobila potrebne količine plina. Ji bo uspel prehod na obnovljive vire energije? Vprašanje preskrbe z energijo in ob tem uresničevanja podnebnih ciljev postaja vse bolj pomembno za Evropsko unijo in vzpostavitev njenega notranjega energetskega trga. To je tudi tema tokratnega vrha Unije. Naloga je zapletena zaradi različnih interesov držav članic. Kje je v navzkrižju interesov Slovenija? O energetski uniji v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Sandro Brankovič Brecl.
Država bi morala v obdobju gospodarske rasti podpreti nastajanje novih, prodornih tako imenovanih start up ali zagonskih podjetij, ki razvijajo izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo. Taka podjetja ustanavljajo inovativni posamezniki in skupine ter so bolj prepoznavna in priznana v tujini kot doma. Zakaj naše poslovno okolje zavrača take pobude? Zakaj imajo zagonska podjetja težave s pridobivanjem sredstev za razvoj? O vsem tem v Studiu ob 17ih, v katerem bo voditelj Milan Trobič predstavil tudi delovanje pobude Start up Slovenija.
Izraelski volivci so včeraj volili na predčasnih parlamentarnih volitvah. V ospredju je bil boj med zdajšnjim premierom in vodjo desne stranke Likud Benjaminom Netanjahujem ter vodjo leve Sionistične unije Izakom Herzogom.V predvolilni kampanji je bilo največ pozornosti namenjene gospodarskim in socialnim temam; mirovni proces s Palestinci je bil povsem v ozadju. Kakšne spremembe se obetajo Izraelu? Je po volitvah več možnosti za oživitev mirovnega procesa? Več v današnjem Studiu ob 17-ih in voditelj Blaž Ermenc.
Evropska unija bo prvega aprila ukinila sistem mlečnih kvot. Nekatere države so se pripravile na to s povečanjem proizvodnje. Če pred tem ne bi bilo ruskega embarga, bi neomejena proizvodnja močno znižala odkupne cene mleka šele zdaj, tako pa so za četrtino upadle že doslej. Država je naše kmete slabo pripravila na zaostrene tržne razmere v prihodnje, predvsem pa ni poskrbela za tiste, ki se ukvarjajo s prirejo mleka na hribovskih območjih. Bo povezovanje v mlečno verigo ohranilo prirejo mleka v Sloveniji? O tem se bo Jernejka Drolec v Studiu ob 17-ih pogovarjala s poznavalci področja.
Kaj so pokazale včerajšnje občinske volitve, s katerimi se spreminja politični zemljevid avstrijske Koroške? Ena od pozitivnih sprememb je tudi in predvsem krepitev slovenskega samostojnega volilnega gibanja. O tem bomo podrobneje govorili v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj Lojze Kos bo gostil nove slovenske župane in občinske odbornike.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Končuje se 11-dnevno letno zasedanje najvišjega državnega organa na Kitajskem, nacionalnega ljudskega kongresa. Na njem so med drugim znižali napoved gospodarske rasti za letos na približno 7 odstotkov in napovedali 10-odstotno zvišanje izdatkov za vojsko. Kongres je bil prvič v času, ko je ta država postala največje gospodarstvo na svetu in na tem mestu prehitela Združene države Amerike. Zgodovina uči, da je gospodarska moč tesno povezana s politično in vojaško, pa tudi, da je prevzem mesta najpomembnejše svetovne velesile pogosto spremljala vojna. V Studiu ob 17ih z voditeljico Rajko Pervanje.
V današnjem Studiu ob 17ih bomo ob vnovičnih primerih ošpic razpravljali o pomembnosti čim širšega zavarovanja prebivalstva s cepljenjem. Pa tudi o razlogih, zakaj se povečuje število tistih, ki cepljenju nasprotujejo oziroma se zavzemajo za svobodno odločanje o cepljenju. Govorili bomo o učinkovitosti cepiv, njihovih stranskih učinkih, pa tudi o tem, zakaj lahko zbolijo tudi tisti, ki se cepijo. V zadnjem desetletju smo bili do leta 2009 brez ošpic, lani in letos so se spet pojavile. Naša država, ki jo ves čas obkroža kar nekaj obsežnih žarišč ošpic (na primer Nemčija, Italija in BiH), je zelo ranljiva. O cepljenju s strokovnjaki in voditeljico Heleno Lovinčič.
Katera podjetja bi država obdržala in katera prodala? Vladni predlog Strategije upravljanja kapitalskih naložb države je v javni razpravi. Gre za drugi dokument iz minulih nekaj let, na podlagi katerega bi prvič v samostojni državi strateško uredili premoženje, ki je še ostalo v rokah države oziroma njenih državljanov. O tem, kaj prinaša strategija in kako izboljšati korporativno upravljanje v državnih družbah, z voditeljico Simeono Rogelj v današnjem Studiu ob 17-ih.
Učinkovitost, kakovost in neodvisnost pravosodja so ključni dejavniki za spodbujanje naložb in gospodarsko rast. Kje je tu slovensko pravosodje? Statistika je sicer ugodna. Lani so sodišča rešila toliko zadev kot še nikoli dotlej. A nekaj zelo odmevnih je »padlo« na vrhovnem sodišču. Kdo je odgovoren za to? Tožilci? Sodniki? Kje je in kam plove slovensko pravosodje? Na vprašanja voditeljice Jolande Lebar bodo odgovarjali: pravosodni minister Goran Klemenčič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in generalni državni tožilec Zvonko Fišer.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Na Univerzi v Mariboru bodo v torek volili novega rektorja. Kandidatov je pet, v Studiu ob 17-ih bodo soočili svoja mnenja o nekaterih žgočih problemih visokega šolstva: predlogu novega visokošolskega zakona, financiranju univerz in njihovi avtonomiji, povečevanju prekarnih oblik dela, akademski odličnosti ter prednostih in slabostih bolonjske reforme. Voditeljica bo Brigita Mohorič.
Danes bodo znani ukrepi vlade za izboljšanje delovanja slabe banke. Bo z njimi izboljšala gospodarnost, preglednost delovanja in učinkovitost Družbe za upravljanje terjatev bank? In predvsem: bi s tem hitreje našli prave lastnike za problematična podjetja? Se s to težavo spopadajo tako v slabi banki kot v podržavljenih bankah? O vsem tem v današnji oddaji z vodilnima v DUTB in NLB Tjorbornom Manssonom in Jankom Medjo ter ekonomistom Markom Jakličem. Oddajo bo vodila Urška Jereb Brankovič.
Več kot pol milijarde ljudi na leto je žrtev spletnega kriminala, finančni izkupiček kriminalcev pa globalno presega 100 milijard dolarjev. V Sloveniji so spletni kriminalci leta 2013 povzročili za približno milijon evrov in pol škode. V nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij Si-Cert so tako lani obravnavali več kot dva tisoč primerov, le en pa je že presegel vso skupno škodo iz leta 2013. Kako se moramo zavarovati pred vse bolj obsežnim spletnim kriminalom, v Studiu ob 17h.
Zimske počitnice so mimo, na slovenskih smučiščih so bolj ali manj zadovoljni z obiskom. A žičničarji spet opozarjajo, da so razmere, v katerih poslujejo, kritične. Skrajni čas je za sprejetje sistemskega zakona, ki bo rešil, kar še lahko. Poleg tega šepa skupna promocija, smučarske centre dušijo posojila, saj gre ves denar za pokrivanje obresti namesto v razvoj. Ali bomo res pustili propasti dejavnost, od katere je odvisno preživetje številnih turističnih središč? O tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Romano Erjavec
Bo Slovenija 11-ta evropska država, ki bo istospolnim parom omogočila poroko in posvojitve otrok? Katere ekonomske in socialne pravice bi ti pari pridobili s poroko? Bi te pravice res ogrozile tradicionalno družino? Ali bodo nasprotniki uzakonitve enakopravnosti parov ne glede na spol vnovič preglasili prizadevanja tistih, ki se pri nas že skoraj dve desetletji zavzemajo za enakopravno državljanstvo istospolnih? Svoja stališča do teh in še vrste drugih vprašanj bodo v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih soočili zagovorniki in nasprotniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Ugodnejše obrestne mere, skoraj polovico cenejša nafta in dražje kitajsko blago so dejavniki, ki so okrepili konkurenčnost slovenskih izvoznih podjetij na globalnem trgu. Optimizem v gospodarstvu se krepi, ugotavlja statistika, krč očitno popušča. Kako se na spremenjene razmere odzivajo podjetja, s katerimi reformami bi lahko ublažili negativne posledice, če bi se razmere v svetu dodatno zaostrile, in kako podjetja že občutijo posledice rusko-ukrajinske krize? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih.
Program razvoja podeželja za obdobje do leta 2020 zagotavlja 1,1 milijarde evrov. Katerim ukrepom bo ta denar namenjen, bo spodbujal pridelavo hrane ali opuščanje kmetovanja? Dozdajšnje kmetijsko-okoljske ukrepe v novem obdobju nadomeščajo veliko bolj zahtevni kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi. Stroka in kmetje imajo k tem vrsto pripomb. O slabostih in priložnostih, ki jih prinaša večletni program razvoja podeželja, bomo govorili v Studiu ob 17h.
Ali bodo sodni cenilci in izvedenci lahko ta naziv v prihodnje uporabljali samo še takrat, kadar jih bo za to delo imenovalo sodišče, v drugih primerih pa ne? Bodo kadar bodo delali za stranke izven sodnih področij samo še cenilci in izvedenci? Temu v cenilskih in izvedenskih organizacijah večinoma nasprotujejo. In zakaj pravosodno ministrstvo sploh predlaga takšno ureditev? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17-ih.
Neveljaven email naslov