Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.
4544 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V skladu z lansko sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice mora Slovenija do sredine julija zagotoviti izplačilo doslej neizplačanih deviznih varčevalcev Ljubljanske banke Zagreb in Sarajevo. Kako namerava to storiti, kaj bo to pomenilo za proračun, ali bo povrnitev večjega dela tega denarja lahko zahtevala od drugih naslednic, pa tudi, kaj bo storila za to, da bo Ljubljanska banka Zagreb prišla do svojih terjatev v dobro delujočih hrvaških podjetjih – ta vprašanja bomo postavili gostom v današnjem Studiu ob 17h.
Slovenija bi za učinkovito promocijo naše dežele potrebovala okoli 20 milijonov na leto ocenjujejo turistični delavci, letos bo na voljo le asketskih 6. A to še zdaleč ni edina težava našega turizma, ki kljub rekordnim številkam z obiski tujcev, močno šepa pri tistih, ki kažejo finančno realnost, saj je panoga že leta v izgubi. Dobra novica pa je ta, da dobimo nazaj samostojno nacionalno turistično organizacijo, toda, ali je ta korak dovolj za tako potrebno uresničevanje strategije razvoja našega turizma? Tudi to bomo v tokratnem Studiu ob 17ih vprašali gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, nekdaj uspešnega delavca v turizmu.
Še pred kratkim smo lahko v parlamentu poslušali obljube o dodatnih sredstvih, ki naj bi jih dobilo notranje ministrstvo, a so poslanci na svoje obljube hitro pozabili. Če bo sprejet zdajšnji predlog rebalansa proračuna, bo namreč policiji že sredi leta zmanjkalo denarja za izvajanje rednih nalog. Kaj to pomeni za njeno delo in za vse nas, ki uporabljamo njene storitve, in ali to pomeni ukinjanje določenih storitev ali celo njihov prenos v zasebni sektor. Več o tem v oddaji Studio ob 17ih, ki jo pripravlja Robert Škrjanc.
Prostotrgovinski sporazum, o katerem se pogajajo Evropska unija in Združene države, s kratico TTIP, naj bi odpravil predvsem necarinske ovire, kar bo imelo posledice na področju hrane, okolja, kemikalij in zdravil. V kmetijstvu gre za prepad med dvema svetovoma, posledice odprave zaščit pa so nepredvidljive, tako za proizvajalce kot kupce. Ali bomo še imeli lokalne kmetijske proizvajalce ali bomo odvisni od korporacij in kakšna bo kakovost naše hrane? Kako se Slovenija pripravlja na spremembe? V Studiu ob 17ih z voditeljico Sandro Brankovič Brecl
Proračun vse bolj postaja potegovanje za to, da se ne odreže preveč denarja za osnovno delovanje služb, policije, šolstva, raziskovanja in sociale. Letos je rebalans še posebej občutljiv zaradi nujnega zniževanja primanjkljaja pod tri odstotke bruto družbenega proizvoda. V današnjem Studiu ob 17-ih se bodo predstavniki vseh parlamentarnih strank opredelili do rebalansa proračuna. Komentirali pa bodo tudi najnovejše dogajanje o položaju DUTB ter tudi o domnevnih nepravilnostih pri ukrepih za sanacijo bank. Politične stranke o aktualnostih z voditeljico Zdenko Bakalar v Studiu ob 17-ih
Še nekaj več kot en teden je do izteka roka za prijavo na evropska sredstva za graditev drugega železniškega tira od Kopra do Divače. Dvomi o tem, ali se bomo prijavili, so odpravljeni, ostaja temeljno vprašanje, kako najti milijardo evrov za največji infrastrukturni projekt v Sloveniji doslej. Bomo uspeli najti zasebnega vlagatelja, bomo ponudili koncesijo za tretji pomol ali prodali del Luke in Slovenskih železnic? Danes v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Ugrin Tomšič.
Kako je zares potekala več milijardna bančna sanacija, je bil izbris imetnikov bančnih delnic in obveznic res nujen, kdaj bomo vendarle dočakali kreditno rast podjetij in koliko bank bomo imeli ob tem času prihodnje leto? O tem v Studiu ob sedemnajstih z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem, in voditeljico Urško Jereb Brankovič.
Slovenci v Italiji ter Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem po več kot štirih letih končujejo doslej največji skupni projekt Jezik Lingua, vreden 3 milijone evrov, ki je sad ustvarjalnega sodelovanja obeh narodnih skupnosti na različnih področjih. O tem več v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Mirjam Muženič. V pogovoru z gosti iz vseh treh držav bo nanizala še več podobnosti in razlik med avtohtonima slovensko in italijansko narodno skupnostjo.
Spopadanje z grško dolžniško krizo je preizkusni kamen trdnosti in delovanja evropske skupnosti ter prihodnje evropske ureditve. Grčija bi morala za izpolnitev dogovorov z javnimi posojilodajalci žrtvovati kakovost življenja svojih državljanov. Temu se upirajo tudi marsikje drugje v Evropi, med drugim v Španiji in na Irskem. Bo Grčiji in preostali Evropi uspelo najti kompromis za razbremenitev dolga ali ostrih pogojev, ki jih mora helenska republika izpolnjevati v zameno za dobljena posojila? Voditelji članic Unije se te dni v Bruslju pogovarjajo tudi o tem. O pričakovanjih, dogajanju in širših odprtih vprašanjih, ki se odpirajo v zvezi z Grčijo, v četrtkovem Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Studiu ob 17h boste slišali, kako o svojem ustvarjanju razmišljata Miki Muster in Andrej Brvar, dobitnika letošnjih Prešernovih nagrad za življenjsko delo. Voditeljica Staša Grahek bo poleg njiju gostila tudi nagrajence Prešernovega sklada, ki so s svojimi umetniškimi dosežki najbolj zaznamovali slovenski kulturni prostor v minulih dveh letih.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Prilagodljivost, prožnost, proaktivnost ter visoka motiviranost ... te odlike iščejo sodobni delodajalci. V zameno ponujajo delo pri projektu in nizek honorar. Spremembe na trgu dela so tu - če želiš preživeti, jih moraš sprejeti. O posledicah novodobnih oblik dela in o možnih rešitvah bomo govorili v današnjem Studiu ob 17ih. Z voditeljico Urško Valjavec.
Gripa polni bolnišnice in ob njenem tokratnem izbruhu se je izkazalo, da so denimo oddelki za intenzivne terapije v ljubljanskem Kliničnem centru, ki so že sicer prezasedeni, na robu zmogljivosti. Medicinske sestre so preveč obremenjene, zdaj bi jih v teh enotah potrebovali še najmanj 60. Kadrovska podhranjenost, neplačano nadurno delo - je to prava pot varčevanja? Voditeljica bo Snežana Ilijaš.
Leto dni po žledu, ki je v gozdovih in na infrastrukturi povzročil ogromno škodo, ugotavljamo, kakšne so razmere zdaj. Žledolom je poškodoval več kot polovico gozdov, še danes so neodstranjeni iglavci zelo nevarni za razvoj podlubnikov. So že odpravili zastoje pri odkupovanju lesa, bodo zloglasne prevoznice spet obvezne? Kako je sanirano elektro-omrežje, na katerem nihče ne pomni tolikšne katastrofe? Kako je z uničeno železniško progo med Pivko in Borovnico leto dni potem, v današnjem Studiu z voditeljico Jernejko Drolec.
Kje je srednja pot med svobodo govora in razžalitvijo verskih čustev? Karikature, ki so žaljive do vernikov, običajno sprožijo buren odziv. Ta pa ne izhaja le iz napetosti do svobode govora, temveč korenini tudi v zgodovinskih in idejnih konfliktih, svetovni politiki in odnosu do manjšin po svetu. Kaj je dovoljeno v imenu svobode govora in kje je meja, na kateri stoji ali pade demokratična družba? O teh odprtih vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljem Aleksandrom Čobcem.
Neveljaven email naslov