Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Kar 6 % otrok se je s spletno pornografijo srečalo pred šestim letom. Najbolj razširjeno kaznivo dejanje v povezavi s spletom je sicer izdelava in razširjanje pornografskega gradiva, v letu 2022 je policija zabeležila 163 takih primerov, lani 192.
Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O tem je ob dnevu varne rabe interneta voditeljica Eva Lipovšek govorila s sogovorniki, ki so bili:
• Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica;
• Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si;
• Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
• Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Kar 6 % otrok se je s spletno pornografijo srečalo pred šestim letom. Najbolj razširjeno kaznivo dejanje v povezavi s spletom je sicer izdelava in razširjanje pornografskega gradiva, v letu 2022 je policija zabeležila 163 takih primerov, lani 192.
Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O tem je ob dnevu varne rabe interneta voditeljica Eva Lipovšek govorila s sogovorniki, ki so bili:
• Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica;
• Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si;
• Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
• Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Na Radiu Slovenija nadaljujemo soočenja predstavnikov političnih strank, ki se potegujejo za glasove na junijskih volitvah v državni zbor. Tokrat se s predstavniki parlamentarnih strank pogovarjamo o gospodarskih temah in izzivih zunanje politike. Voditelja Urška Jereb in Luka Robida.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Zdi se, da nas je v zadnjih letih turizem v slovenski prestolnici nekoliko presenetil. Nismo več le postaja na poti v druge kraje. Gostje prihajajo k nam, ker želijo videti prav Ljubljano in jo doživeti. Naš izziv pa je, da gostu ne ponudimo le prenočišča in hrane, ampak, da se mu odpremo, mu dovolimo, da se nam pridruži in deli z nami naš življenjski utrip. Kakšen je turistični utrip Ljubljane?
Že nekaj časa lahko z zaskrbljenostjo opazujemo naraščanje populizmov in evroskepticizma ter pomanjkanje solidarnosti v Evropski uniji. Povezava prvič v zgodovini sooča z izstopanjem katere izmed članic. V igri moči med Združenimi državami Amerike in Rusijo se Unija zdi kot stranski igralec. Je Evropska unija še vedno zgodba o uspehu? Kaj lahko po oblikovanju nove nemške vlade in leto dni po zmagi Macrona pričakujemo od francosko-nempke naveze? Več v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Pred parlamentarnimi volitvami soočamo predsednike strank in list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah. Iščemo odgovore na ključne izzive prihodnosti, da vam tretjega junija olajšamo izbiro. Soočenje vodita Nika Benedik in Tomaž Celestina.
Plastika je zelo uporabna snov – njena pomanjkljivost pa je, da zelo počasi razpada. Da onesnaženje z njo ni težava le v Tihem oceanu, smo se te dni lahko prepričali tudi sami, ko smo opazovali prizore ob naši obali. A ta težava ni nova, saj je po nekaterih raziskavah prav Jadransko morje med najbolj onesnaženimi z mikroplastiko. Seveda ne gre le za estetski problem; že več let se v morju dogaja množičen pogin živali, plastika pa se je ob tem nenačrtovano znašla tudi v naši prehrani.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Samo še mesec dni je do predčasnih parlamentarnih volitev. Stranke so oddale sezname kandidatov – zdaj se začenja zares! Pa vendar si ta trenutek nihče ne upa napovedati zmagovalca. Za koga se bo volilna tekma končala na zmagovalnem odru, kdo bo moral med poražence ? Od volilnega izida bo odvisno tudi, kako hitro bomo dobili novo vlado.
Na Darsu so za poletne mesece že napovedali številna vzdrževalna dela na avtocestah in hitrih cestah, vključno z odstranitvijo cestninskih postaj. Kateri so bolj obremenjeni odseki, na katerih lahko pričakujemo največje obremenitve tudi poleti? V oddaji, kaj nas čaka na cestah, kako se lahko vozniki gneči čim bolj izognejo in kako ob tem ustrezno poskrbeti za prometno varnost.
V prvomajski oddaji predstavljamo nekaj posameznikov, ki svoj poklic vidijo kot poslanstvo. Povedo nam kaj jim pomeni njihovo delo, kaj je najbolj pomembno na delovnem mestu in kako usklajujejo poklicno življenje z zasebnim.
Kultura kot gradnik posameznikove identitete naj bi imela posebno vlogo. In kakšno vlogo bi ji dodelile politične stranke – kako je zastopana kultura v njihovih programih? Katera področja naj bi stranke posebej podprle, pa tudi o položaju prekarcev, ki delujejo v kulturi. Avtor: Marko Golja
Kot kaže, protifašistični družbeno-politični konsenz, ki je bil dolgo temelj javnega življenja, po svetu slabi. Kaj potiska v pozabo spomin na zlo ideologijo, ki je med drugo svetovno vojno utrnila več kot 60 milijonov življenj? V kakšnih družbah bomo živeli, če izbira med fašizmom in antifašizmom ne bo več ločnica med barbarstvom in civilizacijo?
Po 35-ih letih smo dobili nov zakon o socialnem vključevanju invalidov. Omogočal jim bo bolj neodvisno življenje, ob pomoči storitev socialnega vključevanja pa tudi boljše vključevanje v družbo. Poleg oseb z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju in najtežje gibalno oviranih oseb, ki so imele pravice že po starem zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, bodo status invalida po novem lahko pridobile tudi osebe z avtističnimi motnjami, gluhoslepi in osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro. Zakon omogoča invalidom tudi prehod v zaposlitev. V oddaji kako bodo urejene pravice invalidov po novem.
Pred vsakokratnimi državnozborskimi volitvami skoraj ni stranke, ki v svojem programu ne bi zagovarjala okoljevarstvenih tem. A ko so enkrat izvoljene, večje stranke nanje po večini pozabijo, manjšim in deklarirano zelenim strankam pa se pri nas že več kot 20 let ne uspe prebiti v parlament. V oddaji o tem ali smo Slovenci zreli za ozelenitev parlamenta, kakšna je pri tem vloga civilne družbe, kakšni so pozitivni zgledi iz tujine in predvsem, kako doseči, da bodo okoljevarstvene teme postale kaj več kot le sredstvo za nabiranje političnih točk.
Zdravstvo v mandatu Cerarjeve vlade so zaznamovale dolge čakalne vrste. Na začetku mandata je čakalo na storitev 170 tisoč bolnikov, januarja letos 60 tisoč več. Zdravniki so stavkali in s pogajanji dosegli višje plače. Bolnišnice so v tem času pridelale milijonske izgube, delajo na izrabljeni medicinski opremi, primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester. Slabi so odnosi na nevrologiji, otroški srčni kirurgiji. Sprejeli so vrsto zakonov in opravili vrsto analiz, toda obljubljene reforme ni bilo. Bi lahko rekli, da je kljub vsemu naše zdravstvo vendarle dobro?
Več kot pet stoletij obstoja tiskane knjige ni oblikovalo le naših virov znanja, ampak tudi mišljenje. Kako se to spreminja, ko vse več informacij dobivamo iz neknjižnih virov? Ali knjigo res lahko spodrinejo elektronski mediji? Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic smo odgovorili na vprašanje, kakšno mesto med Slovenci in Slovenkami zaseda knjiga.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Razmere v velenjskem premogovniku so po stavki še vedno napete. Je bila ta res nezakonita, kako v prihodnje urediti delovni čas in načrtovati proizvodnjo? Zdajšnje težave premogovnika naj bi bile predvsem posledica izgradnje dragega šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. V oddaji o tem v kakšni kondiciji je premogovnik in kakšna prihodnost je pred njim in dolino po zaprtju rudnika.
Neveljaven email naslov