Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Kar 6 % otrok se je s spletno pornografijo srečalo pred šestim letom. Najbolj razširjeno kaznivo dejanje v povezavi s spletom je sicer izdelava in razširjanje pornografskega gradiva, v letu 2022 je policija zabeležila 163 takih primerov, lani 192.
Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O tem je ob dnevu varne rabe interneta voditeljica Eva Lipovšek govorila s sogovorniki, ki so bili:
• Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica;
• Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si;
• Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
• Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
4607 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Kar 6 % otrok se je s spletno pornografijo srečalo pred šestim letom. Najbolj razširjeno kaznivo dejanje v povezavi s spletom je sicer izdelava in razširjanje pornografskega gradiva, v letu 2022 je policija zabeležila 163 takih primerov, lani 192.
Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O tem je ob dnevu varne rabe interneta voditeljica Eva Lipovšek govorila s sogovorniki, ki so bili:
• Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica;
• Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si;
• Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje;
• Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
V letu 2017 nas je razveselila prepričljiva, skoraj 5-odstotna gospodarska rast. Izboljšana gospodarska klima je prinesla protislovje na trgu dela: na eni strani precejšnje zmanjšanje števila brezposelnih, na drugi pomanjkanje ustrezne delovne sile. Dočakali smo kar nekaj tujih naložb, med drugimi Magno in Jaskawo. Presenetil nas je utapljajoči se lastnik Mercatorja, vse leto pa smo se ukvarjali z dvema velikima projektoma: drugim tirom in prodajo NLB. O vsem tem in še čem z gosti v pregledu gospodarstva z voditeljico Urško Jereb Brankovič.
Evropska unija v prizadevanjih za zagotavljanje energetske varnosti načrtuje milijardna vlaganja v novo plinsko infrastrukturo, katere del je tudi Trans jadranski plinovod čez Grčijo in Italijo. Je plin res čisto gorivo ali gre le za interese plinske industrije in posamičnih držav ter s tem podaljševanje prehoda v nizko-ogljično družbo? Graditev velikih plinovodov je pogosto povezana tudi z uničujočimi posledicami za okolje in s kratenjem človekovih pravic. O tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Sandro Brankovič.
Pri pogajanjih o brexitu je bil dosežen napredek. Evropska unija ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske sta le sklenila načelni dogovor o pravicah državljanov, o britanskih finančnih obveznostih do Unije in mejnem režimu na Irskem. Zdaj se lahko nadaljujejo pogajanja tudi o drugih temah. Ostaja sicer še veliko neznank, časa za pogajanja pa zmanjkuje. Več v Studiu ob 17-ih, voditelj bo Tomaž Gerden.
Na današnji dan leta 1995 je bil v Parizu podpisan sporazum o miru v Bosni in Hercegovini, za katerega so se sprte strani dogovorile na pogajanjih v ameriškem Daytonu. Sporazum je določil njeno ustavno ureditev in notranjo delitev na dve entiteti. Kmalu pa se je izkazalo, da je sporazum sicer zagotovil mir, a je postal tudi cokla v razvoju države in regije. Procesi, ki so se dogajali po tem, so spremenili številna pričakovanja in napovedi. Kakšna je današnja varnostna, demografska in gospodarska slika Zahodnega Balkana in kakšno stališče naj do tega zavzame Slovenija?
Pobuda za to, da 20. maj po večletnih prizadevanjih postane svetovni dan čebel, se bo uresničila – v prihodnjih dneh ga bo namreč razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. To pomeni, da bo naša država morala prevzeti vodilno vlogo pri širjenju znanja o čebelah in razvoju čebelarstva tudi v nerazvitih državah, s tem pa bo prispevala k odpravljanju revščine in lakote po svetu. Slovenija je v svoji bogati čebelarski tradiciji še posebej ponosna na svojo avtohtono pasmo – kranjsko sivko.
Ob današnjem protestu prekarcev v podporo delavkam in delavcem v trafikah v Studiu ob 17-ih sprašujemo odgovorne, kako odgovarjajo na njihove zahteve. Soočamo obe strani. Kaj želijo z današnjim protestom doseči v Sindikatu prekarcev? Prekarne oblike dela na trgu postajajo pravilo, ki delavce potiska v negotovost, fleksibilizacijo in izgorelost. Hkrati to postaja način življenja in mišljenja. Več v današnji oddaji. Voditeljica bo Urška Valjavec.
Urgentni centri so v zdravstveni sistem vnesli sodobno organiziranost nujne medicinske pomoči za smrtno bolne. A 24 ur na dan odprta vrata izkoriščajo ljudje, tudi za preskakovanje več mesecev dolgih čakalnih dob za specialista ali diagnostiko. Kako zajeziti nepotrebne obiske in kako se bo ta dejavnost razvijala v prihodnje, v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Helena Lovinčič.
Mestna občina Ljubljana je napovedala javno dražbo poslovnih prostorov na naslovu, kjer deluje doma in v tujini znan mladinski hotel Celica. S tem je razburila ustvarjalce, ki so nekdanji vojaški zapor preobrazili v živi organizem kulturnega pomena tako simbolno kot tržno, saj je postal ena od svetovno najbolj prepoznavnih turističnih destinacij v prestolnici. O nameravani prodaji, kulturnem in tržnem pomenu hostla Celica ter o vprašanjih sodobnega urbanizma v Studiu ob 17h z voditeljico Petro Tanko.
Napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o selitvi ameriškega veleposlaništva v Izraelu v Jeruzalem sproža ostre kritike mednarodne skupnosti. Vrstijo se opozorila, da bo priznanje Jeruzalema za izraelsko prestolnico huje ogrozilo mirovni proces in še bolj spodkopalo že sicer močno načeto stabilnost regije. Nekatere države zaradi bojazni pred izbruhom novega nasilja že izdajajo opozorila svojim državljanom pred potovanji v Jeruzalem. Ali Bližnjemu vzhodu grozijo novi medverski spopadi in kakšne bi bile posledice? O tem v Studiu ob 17h, Voditelj Tomaž Gerden.
V središču Pivke preperevajo kovinski sodi z neznanimi snovmi ter čakajo, da se bo njihova vsebina izlila na porozna kraška tla in končala v pitni vodi. Ali pa, da se bo njihova gorljiva vsebina vnela. Medtem ko se lastnik teh parcel – likvidacijski upravitelj podjetja Javor d. d. – pritožuje nad vsemi odločbami, ki jih prejme od države, in okoljska inšpektorica išče lastnike sodov, da bi jim naložila njihovo odstranitev, čas neprizanesljivo teče. Javor še zdaleč ni edini primer.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Glifosat je najbolj razširjen herbicid – patentiral ga je Monsanto -, zanj stroka zatrjuje, da je ob pravilni rabi varen. Toda dvomi, tudi neodvisnih znanstvenikov, da je morda rakotvoren, se kar vrstijo. Vprašanje je postalo politično, potem ko je Evropska unija za 5 let podaljšala dovoljenje za uporabo spornega herbicida, čeprav civilna pobuda nasprotuje temu. ZA je glasovala tudi Slovenija. Kakšne so resnice o škodljivosti tega herbicida; ga pri nas potrebujemo? O tem v Studiu ob 17ih, voditeljica bo Jernejka Drolec.
Slovenska smučišča, ki tudi letos ostajajo brez pomembnih naložb, to smučarsko sezono začenjajo bolj optimistično. Zgodnje obratovanje bo med drugim povezano z večjim številom smučarskih dni in – kot upajo upravljavci – z večjo obiskanostjo. Tudi dober poletni obisk gorskih centrov izboljšuje poslovanje . V Studiu ob 17-ih bomo govorili o položaju smučišč, umetnem zasneževanju, povezovanju in posodabljanju. Z voditeljico Aljano Jocif in gosti.
Bomo ob nedeljah in praznikih še nakupovali? Kakšen je torej dogovor med delodajalci in sindikati, ki so se med drugim dogovorili o nedeljskem plačilu in obsegu dela zaposlenih v trgovinah? Kaj na najverjetnejše spremembe pravijo potrošniki, kako je obratovalni čas trgovin urejen v sosednjih državah in kakšna bo usoda novele zakona o trgovini, ki jo je v parlamentarni postopek vložil poslanec Andrej Čuš? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Simeona Rogelj.
Slovenija spada med države z nizkim deležem zapornikov, a so slovenski zapori še vedno prenaseljeni, v poročilu o zaporih ugotavlja Svet Evrope. Oktobra sta se v naših zaporih zgodila dva incidenta; kako tam ravnajo z obsojenci in kako poteka resocializacija zapornikov? Ali bo bivanjske razmere izboljšala napovedana graditev novega zapora v Ljubljani? Ali pa bi lahko razbremenitev zaporov dosegla sodišča, če bi se pogosteje izrekale alternativne oblike prestajanja kazni?
Boj proti teroristični organizaciji Islamska država v Siriji in Iraku se bliža koncu. Ali se obema državama vendarle obeta mir? Kdo si bo razdelil plen in kam se bodo umaknili skrajni islamisti? Kako veliko grožnjo še predstavljajo, tako za Bližnji vzhod kot tudi za Evropo? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj Blaž Ermenc.
Medicinske sestre so pomemben člen zdravstvenega sistema. Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana praznuje 90-letnico. Slabe delovne razmere številne kljub predanosti poklicu prisilijo, da ga zapustijo ali za boljšo plačo odhajajo delat na tuje. O teh aktualnih vprašanjih se bomo pogovarjali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Petro Medved.
Kaj je dobra knjiga, se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga bomo neposredno prenašali tudi na programu ARS- s pisateljskega odra na knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kako prepoznamo dobro knjigo in kako nastaja, bomo povprašali goste: urednico založbe Goga Jelko Ciglenečki, profesorja knjigarstva in urednika Andreja Blatnika ter založnika in galerista Primoža Premzla. Voditelj bo Marko Golja.
Sredi evropskega tedna zmanjševanja odpadkov bomo govorili o odnosu do narave. Povprečen Slovenec zavrže približno 400 kilogramov odpadkov na leto, tudi ogromno plastike. V oceanih je šest ogromnih otokov plastike. Severna tihomorska zaplata je velika za 35 Slovenij. Plastika razpada zelo dolgo, v njej je ogromno hormonskih motilcev. Slovenija se vključuje v projekt ozaveščanja o škodljivosti plastičnih vrečk. O vsem tem v Studiu ob 17ih, voditeljica bo Sabrina Mulec.
Kdo naj spremlja šolarje na preventivne zdravstvene preglede, učitelji ali starši? Večinsko to še vedno počnejo šole, a se vse bolj otepajo te odgovornosti. Opozarjajo, da to zmoti pouk, spremstvo učiteljev je sporno tudi s stališča varovanja osebnih podatkov otrok. A na drugi strani bi se s prepustitvijo tega staršem povečala možnost, da se nekateri otroci ne bi udeležili preventivnih pregledov. Predstavniki šol, staršev in otrok bodo v tokratnem Studiu ob 17ih iskali odgovor, kako ohraniti dobro prakso v korist otrok.
Neveljaven email naslov